Več kot deset tisoč rokerjev je v petek zvečer romalo v največjo dvorano v Sloveniji, v razprodano areno Stožice. Nastopal je poleg Siddharte nedvomno največji slovenski rock bend, Big Foot Mama, ki so praznovali 30 oziroma že 32 let delovanja. S tem so nadgradili koncert, ki so ga v Stožicah imeli ob 25-letnici, saj je bil tokrat poln tudi rdeči ring dvorane, s tem pa je bil koncert razprodan že dober teden prej. Koncert, ki bi moral biti ob 20. uri, se je začel s polurno zamudo, saj je ogromno obiskovalcev pri stojnicah s pijačo pred dvorano lovilo še zadnje sončne žarke, in se noter odpravilo tik pred začetkom koncerta. O številčnosti publike je pričala gneča pred pulti s pijačo in stranišči.
Za trenutek zmanjkalo piva
Ko so se nekaj pred pol deveto v dvorani ugasnile luči, je bilo vse nared za nepozaben večer. Bigfooti, ki so že v intervjuju za Večer obljubili pravi spektakel, so začeli udarno, s starimi hiti. Produkcijsko so koncert izpeljali na najvišjem nivoju. S svetlobno in vizualno scenografijo, ki so jo zasnovali Gregor Smrdelj, Marco Juratovec, Lina Rica in Ivana Armanini, vse skupaj pa je zrežiral Igor Zupe, so postavili visoko letvico pri koncertih slovenskih izvajalcev.
"Dober večer Stožice, kdor čaka, dočaka. Vi ste jebeni motherfuckerji!" je po nekaj pesmih publiko pozdravil frontman Grega Skočir. Na polovici koncerta so se bigfooti preselili na manjši oder sredi dvorane, kjer so izvedli nekaj pesmi v akustični preobleki, pri treh pesmih se jim je kot gost na klavirju pridružil Tomaž Okroglič Rous iz Siddharte. Najlepši prizor je bil pri pesmi Led s severa, ko je publika s telefoni osvetlila celo dvorano in eni najlepših balad dala dodaten čar.
Pesem so začeli v akustični verziji, končali pa jo na elektriki. Vmes je zaradi navala na točilne pulte (začasno) zmanjkalo piva, ki se je kmalu vrnilo.
Zmaga za slovensko glasbo
V zadnjem delu spektakla so zaigrali še nekaj pesmi, ki jih sicer nimajo na repertoarju. Tako je bilo slišati Nova pravila, njihov prvenec iz 1995. Na prvi bis so se vrnili z gosti, tolkalci StrojMachine, ki so udarjali v ritmih Zadnjega poraza. Ko se je dvorana rolala in so vstali ter zaplesali še tisti na zgornjih tribunah, so fantje postregli še s hitoma Vrn se k men in Nisem več s tabo in s tem koncert zaključili malo pred enajsto uro. Odzivi so bili odlični, publika jih ni hotela spustiti z odra, a 26 komadov v dobrih dveh urah je bilo več kot dovolj. Po koncertu so vidno utrujeni fantje komaj zbrali besede. "Lahko rečemo, da gre za naš najboljši koncert. To je nekaj, kar ti sproži adrenalin in hormon sreče," je povedal kitarist Daniel Gregorič. "Obrnili smo neki nov list in proslavili vse za nazaj. Imamo polno srce, ko vidimo polne Stožice in takšen odziv ljudi. Vsa ljubezen se je občutila," ga je dopolnil kitarski partner Zoran Čalić.
Stožiških 26
• Sam prijatla
• Mala nimfomanka
• Slab spomin
• Neki je na njej
• Oklep
• Neki sladkega
• Brez meja
• Še mal bolj dol
• Krila
• Konc sveta
• Temna sila
• Garbage
• Še sanja se ti ne
• Užitek na replay
• Lovro
• Led s severa
• Jezna na ves svet
• Ona je samo za mene
• Nova pravila
• Črn tulipan
• Normalen
• Zadnji poraz
• November
• Rola se
• Vrn se k men
• Nisem več s tabo
Skočir, ki mu po koncertu še ni uspelo zbrati misli, je rekel, da gre za zmago za slovensko glasbo. "Prav tako gre za zmago za vse, ki smo tako dolgo čakali. Komaj čakam, da gremo novim zmagam naproti," je še dejal, basist Alen Steržaj pa, da gre za krono njihove kariere: "Bili smo sproščeni, vedeli smo, da moramo zaigrati, kot je treba, in je to to."
"Nocoj smo dobili Big Foot Mamo v osnovnih razsežnostih, kot jih poznamo. Totalna komunikacija s publiko, ki zna stvari na pamet, fantom jé iz roke in sledi temu vajbu," nam je po koncertu razlagal Jure Longyka z Vala 202, odgovoren, da so se med epidemijo lotili akustike. Žare Pak, ki skupino producira od samih začetkov, pa je rekel, da jih še zmeraj vidi kot 20-letnike, ki so prvič prišli k njemu v studio. "Ampak jebentiš, da so odrasli."