Britanska tenisačica Tara Moore se sooča z najtežjim obdobjem svojega življenja, ki pa se ne odvija na teniških igriščih, temveč v sodnih dvoranah. Njena kariera je doživela nenaden in brutalen zasuk aprila 2022, ko so se ji sanje o športnih uspehih razblinile zaradi enega samega obroka. Moore je namreč nenadoma oddala pozitiven vzorec na prepovedana steroida boldenon in nandrolon, kar je sprožilo plaz dogodkov, ki so jo stali ugleda in možnosti tekmovanja.
Usodni trenutek se je zgodil v kolumbijski Bogoti, kjer je nastopala na turnirju serije WTA. Takoj po objavi rezultatov testiranja so ji pristojni organi izrekli prepoved igranja v skladu s strogimi protidopinškimi pravili. Za športnico, ki je v svoji karieri dosegla 145. mesto na lestvici posameznic in 77. mesto v dvojicah, je bil to popoln šok. Vendar pa zgodba tu ne postane preprosta, saj Tara Moore trdi, da prepovedanih snovi ni zaužila namerno, temveč so v njeno telo prišle preko kontaminiranega lokalnega mesa, ki ga je zaužila med turnirjem.
Dolgotrajna pravna bitka
Sledila je dolgotrajna pravna bitka, polna preobratov. Decembra 2023 je neodvisno sodišče sprva pritrdilo njenim navedbam in jo oprostilo vseh obtožb, kar je zanjo pomenilo kratkotrajno olajšanje. Vendar agonije s tem ni bilo konec. Mednarodna agencija za integriteto tenisa (ITIA) se je na to odločitev pritožila, saj so vztrajali, da igralka ni predložila dovolj trdnih dokazov o izvoru prepovedanih snovi v svojem telesu.
Končna razsodbam, ki jo je julija lani podalo Športno razsodišče (CAS), je bila za Britanko uničujoča. CAS je stopil na stran tožilstva in ji izrekel štiriletno prepoved nastopanja, pri čemer so ji upoštevali čas, ki ga je že prebila v suspenzu. To pomeni, da se Tara Moore na teniška igrišča ne sme vrniti vse do začetka leta 2028, kar praktično pomeni konec njene profesionalne poti na najvišji ravni.
Tožba zaradi malomarnosti
Zaradi občutka velike krivice in prepričanja, da je žrtev sistemske napake, se je Moore odločila za protinapad. Vložila je tožbo, v kateri zahteva odškodnino v višini kar 20 milijonov dolarjev. Bistvo njene tožbe sloni na dejstvu, da je združenje WTA vedelo za tveganje, ki ga v Južni Ameriki predstavlja uživanje določenih vrst mesa, vendar igralk na to ni ustrezno opozorilo. Zanimiv je podatek, da sta bila v istem času v Bogoti na omenjene substance pozitivna še dva druga tenisača, kar potrjuje teorijo o širšem problemu in ne le o posameznem prekršku.
Njen odvetnik Daniel Weiss poudarja, da je Tara dvojna žrtev. Najprej zaradi domnevne malomarnosti organizacije WTA, ki ni zaščitila svojih igralk pred znano nevarnostjo, nato pa še zaradi pomanjkljivosti protidopinškega sistema, ki pogosto predpostavlja krivdo brez neposrednih dokazov o namernem jemanju poživil. Moore se spominja trenutka, ko je izvedela za rezultate, kot zunajtelesno izkušnjo, saj se ji je svet podrl v trenutku, ko se je brez svoje volje znašla na črnem seznamu svetovnega športa. Zdaj od zveznega sodišča zahteva le pošteno sojenje, ki bo temeljilo na dokazih in ne na avtomatičnih predpostavkah krivde.
