Zgodovinski listi o obrti v Prlekiji nekoč in danes

Ines Baler
28.10.2021 06:00
V 27. izdaji zbornika je opisanih enajst rokodelskih dejavnosti, ki so bile značilne za Ljutomer in okolico
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dušan Ščap, Nataša Pušenjak, Karmen Rauter in Tomaž Markovič so avtorji zapisov. Foto: Ines BALER
Ines Baler

V muzejski enoti Splošne knjižnice Ljutomer so predstavili 27. tematsko številko Zgodovinskih listov, ki obravnava stare obrti v Ljutomeru in okolici. Ideja je nastala v sodelovanju knjižnice in sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Ljutomer. Članice so na podlagi raziskovalnega lista, ki ga je sestavil Srečko Pavličič, ki se je medtem upokojil, zbirale gradivo in fotografije ter preučevale okoliške obrtnike. Tomaž Markovič iz muzeja pa je zapise in gradivo analiziral, dodal zgodovinski vpogled, opisal delovne postopke in prostore ter raziskal podatke v arhivih in drugi literaturi.

Čevljarji, krojači, kovači

V zborniku je opisanih enajst obrti. Za večino je značilno, da so najbolj cvetele sredi 19. stoletja, konec 20. stoletja pa je število mojstrov začelo upadati. Markovič je kot primere navedel čevljarstvo, krojaštvo in kovaštvo. "Čevljarstvo velja za eno starejših obrti tudi na območju Ljutomera. Leta 1726 je imel takratni trg Ljutomer kar štiri čevljarje, ljutomerski ceh, ki je zajemal občine Križevci, Veržej, Razkrižje in Ljutomer, pa je leta 1859 zajemal 40 čevljarskih mojstrov. Do konca 20. stoletja je število močno upadlo, danes sta v Ljutomeru še dva čevljarja, ki se bolj ali manj ukvarjata s popravilom čevljev."

27. tematska številka obsega 148 strani. Foto: Ines BALER
Ines Baler

Redko zastopana obrt je bilo kolarstvo, mojstri so večinoma izdelovali lesene vozove (kola) in pripomočke za kmete. Kot je poudaril Markovič, so številni mojstri pozneje prešli na mizarstvo. Redki obrti sta bili tudi studenčarstvo in vrvarstvo. Zadnje se je kot specializirana obrt začelo uveljavljati v 19. stoletju, v vsej Sloveniji pa je bilo le sedem vrvarjev. V zborniku so opisali Bazilija Prinčiča, ki je obrt leta 1966 prevzel od očeta Antona. "Zanimivo je, da je moral vrvar izdelke sam voziti na kolesu po okoliških vaseh oziroma večjih mestih." Sprva so izdelovali vrvi, vprežne vrvi, povodce, špage in razne mreže, predvsem za kmete, konec 20. stoletja pa so njihove glavne stranke postali športniki, saj se je povečevalo povpraševanje po mrežah.

Vključene tudi pesmi

Eno najdaljših tradicij na ljutomerskem koncu ima lončarstvo, to se pri družini Žuman še vedno ohranja. Ljutomerski lončarji so svoj ceh dobili leta 1602, sredi 19. stoletja jih je bilo dvanajst, nato je število začelo upadati. Saša Žuman je še edini, ki ohranja več kot 150-letno družinsko tradicijo. Kot zanimivost: Karel Žuman je bil prvi lončar na Slovenskem, ki je poleg svoje delavnice postavil prodajni prostor in galerijo z izdelki.

Večstoletno tradicijo ima tudi mizarstvo. To je razcvet doživelo konec 19. stoletja, ko niso izdelovali več samo pohištva za premožne ljudi, ampak tudi za kmete. Gre za eno redkih obrti, ki so prerasle v polindustrijski ali industrijski obrat. Ena od raziskovalk je preučevala mizarsko dejavnost Filipičevih, v katero je danes vključena že peta generacija družine, ki je uspešna tako na domačem kot tujem tržišču. Druga pa je raziskovala Leopolda Pečarja. Njegova delavnica se je leta 1960 združila s tovarno Marles, po stečaju te pa se je začelo poslovanje tovarne Murales.

Dobro zastopano je bilo mlinarstvo, ki je do danes že odšlo v pozabo. Na reki Ščavnici delujeta še dva mlina, v Precetincih in Gajševcih, na reki Muri pa le še Babičev mlin v Veržeju. Več o mlinarstvu na Apaškem polju je povedal Dušan Ščap. V Zgodovinskih listih pišejo še o medičarstvu in svečarstvu ter slikopleskarstvu. Čeprav zadnje ne spada med tradicionalne obrti, ampak med bolj sodobne, so se ga odločili raziskati. Razvijati se je začelo v 20. stoletju, vseskozi pa sta se razvijali tudi oprema in tehnika dela.

Direktorica Splošne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani je poudarila, da je posebnost tokratne izdaje, da so vključili pesmi, posvečene obrtem oziroma obrtnikom, ki jih je že pred leti zbirala njihova sodelavka Jasna Branka Staman. Zapis za zbornik sta prispevali še Karmen Rauter in Nataša Pušenjak, obe z Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci. Ob 120-letnici najstarejšega dela šolske stavbe, ki so jo zaznamovali lani, sta preučevali kulturno dediščino šolskega okoliša in zgodovino stavbe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.