Radenski občinski svetniki so na zadnji seji potrdili mandat Štefanije Lesjak. Zamenjala je Janeza Konrada, ki je lani oktobra vrnil mandat. K odločitvi ga je spodbudilo tudi SMS-sporočilo župana Romana Leljaka: "Sram me je, da imam v svetu dva najstarejša svetnika, ki bi zaradi ljubezni do Tita ljudi izpostavila virusu." Konrad meni, da je to žalitev in županov nedovoljen poseg v samostojno odločitev svetnika, ki zastopa interes volivcev, kar meji že na kazensko odgovornost.
Svetniki so že na decembrski seji razpravljali o možnosti, da Občina Radenci izstopi iz Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija. Takrat so na predlog svetnice Norme Bale točko z dnevnega reda umaknili, fundacijo pa pozvali k izjavi, da bo enakopravno obravnavala vse tri politične sisteme - nacizem, fašizem in komunizem. Kot je v imenu fundacije dejal Ernest Ebenšpanger, so prvo pismo o nameri radenske občine, da izstopi, prejeli julija lani. Občinska uprava je v pismu med drugim zapisala: "Vaš program podpiramo, vendar smo se odločili, da z letom 2021 ne bomo več del fundacije, saj smo omejeni s finančnimi sredstvi in smo v odgovornosti do občanov primorani naše poslovanje omejiti na zakonsko določene naloge lokalne skupnosti."
Referendum bo
Odločitev župana, da pobudo za razpis referenduma o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije šteje za nevloženo, je bila nepravilna, je konec februarja odločilo upravno sodišče. Odredilo je, da naj bi v Radencih ob 30. obletnici osamosvojitve izvedli referendum in na ta način omogočili, da se Titova cesta vrne v Radence. "Imeli bomo referendum, odločali med Cesto osamosvojitve in Titovo cesto. Sramujejo naj se vsi, ki bodo od naslednjega tedna šli na Upravno enoto Gornja Radgona in podpisali takšen predlog! Pobudniki morajo zbrati približno 250 overjenih podpisov. Bodo vsaj bodoče generacije vedele, kdo se je odločal med Titom in Slovenijo," je odločitev na družbenem omrežju komentiral Leljak.
Ebenšpanger je izrazil obžalovanje zaradi te odločitve, pa tudi začudenje zaradi nerazumevanja in nesprejemanja splošno na svetovni ravni sprejetih in priznanih svobodoljubnih, miroljubnih in humanističnih načel in vrednot, ki so podlaga delovanja ustanove. Bo pa fundacija še naprej sodelovala z različnimi deležniki iz občine Radenci. Leljak je na seji dejal, da je ustanova dala odgovor, v katerem pa se ni jasno opredelila glede svojega področja dela, "zato predlagam, da iz ustanove, ki nima popolnoma enakega odnosa do totalitarnih režimov, izstopimo". Nato je sklep brez razprave potrdilo deset prisotnih svetnikov, dva sta bila proti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
