Na zadnji občinski seji so člani ljutomerskega občinskega sveta sprejeli sklep, da nasprotujejo zaračunavanju odškodnine zaradi spremembe namembnosti za vsa tista zemljišča, ki so v občinskem prostorskem načrtu že opredeljena kot stavbna. K sprejetju takega mnenja so jih spodbudile številne pripombe občanov in drugih investitorjev, da morajo plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišča pred izdajo gradbenega dovoljenja, in to tudi za zemljišča, ki so že opredeljena kot stavbna in na katerih je torej dopustno graditi.
V občinski upravi so nam povedali, da ima območje ljutomerske občine po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) po novih evidencah - stari pravilnik o vzpostavljanju bonitete oziroma bonitiranju zemljišča je bil sprejet leta 2008 - določeno bistveno višjo boniteto. "To pomeni, da mora investitor gradnje, čeprav je v občinskem prostorskem načrtu neka parcela že določena kot stavbna, pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati še odškodnino. Ta gre v celoti v državni proračun." Ljutomerčani so navedli primer zemljišča, ki je bilo prej vredno recimo 65 točk, po novem vzpostavljanju bonitet na območju Slovenije pa 77 točk. "Če je cena na kvadratni meter zemljišča za bonitetno točko recimo 40, 20 ali 12 evrov, se z dvigom točke dvigne tudi cena, ki jo morajo investitorji plačati." S takim ukrepom se po mnenju županje Olge Karba, svetnic in svetnikov Občine Ljutomer zavira razvoj podeželja in spodbuja centralizacija. Pobudo za spremembo takega zaračunavanja odškodnine so zato poslali v obravnavo svetu regije.
Ministrstvo ni pristojno
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je eden ključnih nosilcev urejanja prostora, smo poslali vprašanje, kako je mogoče, da pri spremembi namembnosti zemljišča v postopku spreminjanja občinskih prostorskih načrtov niso upoštevali dejstva, da če so spremembo odobrili, ne bi smeli pustiti, da se na teh zemljiščih bonitetne točke spreminjajo oziroma dvigajo. Z MKGP so nam na to pripombo odgovorili, da je njihovo ministrstvo vključeno izključno v postopke sprejemanja prostorskih aktov, tako da daje smernice in mnenja k prostorskim aktom.
"Ministrstvo v postopkih sprejemanja prostorskih aktov obravnava predloge sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o urejanju prostora in zakonom o kmetijskih zemljiščih ter drugimi podzakonskimi predpisi. Kdaj je mogoča sprememba bonitete zemljišča, določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin, ki pa sodijo v pristojnost ministrstva za okolje in prostor oziroma republiške geodetske uprave. MKGP nima pravne podlage in pristojnosti, da bi spremembo bonitete zemljišč po sprejetju prostorskega akta kakorkoli omejevalo."
Boniteta in meje zemljišča
Iz Geodetske uprave Republike Slovenije, ki spada pod ministrstvo za okolje in prostor (MOP), so na naša vprašanja, zakaj, kje in kako je potekalo novo bonitiranje, kdo je bil pobudnik tega in zakaj lastniki o tem niso bili obveščeni, odgovorili, da vodi podatek o boniteti zemljišča Geodetska uprava v zemljiškem katastru. Podatek o boniteti, pravijo v GURS, se izkazuje za zemljišča, ki so po rabi kmetijska ali gozdna.
"Za prvo nastavitev oziroma določitev bonitetnih točk parcele so bili uporabljeni razpoložljivi podatki v času vzpostavitve, to je leta 2008. To so bili podatki o katastrskih kulturah in razredih ter dejanski rabi zemljišč. Določitev bonitete na podlagi teh podatkov je bila enkratno dejanje, podatki so se pripisali parcelam, ki so po rabi kmetijska ali gozdna." Od prve vzpostavitve vodenje in vzdrževanje bonitete določa pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč, ki pravi, da so osnova za določitev bonitete podatki o tleh, klimi in reliefu. "Na podlagi teh je po enakih kriterijih, neodvisno od parcelnih mej, izdelan tudi grafični prikaz območij enakih bonitet. S tem je bil izboljšan in dopolnjen grafični prikaz, ki je ena od bistvenih strokovnih podlag za določitev bonitete v postopku določanja bonitete zemljišč in je osnova za določitev bonitete novim parcelam, nastalim v postopkih parcelacije ali komasacije. Zaradi izboljšanja in ureditve podatkov v omenjenem grafičnem prikazu se stanje bonitetnih točk ne spremeni, zato se lastniki parcel o spremembah grafičnih prikazov območij ne obveščajo."
Podatek o boniteti zemljišča, ki je pripisan parceli, se spremeni na zahtevo stranke, ob spremembi meje parcele ali takrat, ko se na parceli na novo določi ali spremeni raba. V geodetski upravi še zapišejo, da se ob spremembi meje in torej nastanku nove parcele za to določijo tudi podatki, ki so vodeni v zemljiškem katastru; to so površina, dejanska raba in boniteta. "Če lastniki zahtevajo parcelacijo, je izdana odločba o parcelaciji in po dokončnosti odločbe se vpišejo nove parcele ter pripišejo podatki. Geodetska uprava lastnikov parcel posebej ne obvešča, saj je pripis podatkov novim parcelam posledica vložene zahteve in odločbe o parcelaciji."
Župani in županje so predlog ljutomerske občine na zadnji seji sveta regije obravnavali in se strinjali, da se odškodnina, ko je zemljišče v prostorskih načrtih že opredeljeno kot stavbno, zaradi spremembe namembnosti ne bi smela zaračunavati. Predlog za spremembo tega določila so poslali okoljskemu ministrstvu, predsedujoči svetu regije Damijan Jaklin pa je to pospremil z besedami: "Upanje umre zadnje."
