Na gradu Negova so za javnost odprli informacijsko-interpretacijski center Iz globin, ki je eden ključnih rezultatov projekta deProfundis, ki v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija povezuje naravno dediščino, lokalne skupnosti in trajnostni razvoj območja med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom.
Vodja projekta Mojca Bedjanič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, je povedala, da projekt ni nastal zgolj zaradi razvoja novih turističnih vsebin, ampak predvsem zaradi razumevanja pomena teh pojavov ter njihovega dolgoročnega ohranjanja. Partnerji so v okviru projekta izvedli številne raziskave, pripravili strokovne podlage za varovanje območij ter razvijali nove načine interpretacije dediščine, ki obiskovalcem omogočajo bolj poglobljeno in odgovorno doživljanje prostora.
V centru tako obiskovalcem približajo "dihanje" Zemlje skozi dve razstavi. Direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Kotnik Karba je ob tem poudarila, da ne ponujajo zgolj informacij, temveč obiskovalce vabijo k raziskovanju, opazovanju in doživljanju narave. Poseben poudarek bodo namenili šolskim skupinam, družinam in interpretacijskim programom, grad Negova pa bo tudi v prihodnje prostor različnih kulturnih, izobraževalnih in turističnih dogodkov.
Direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Damijan Denac je ob otvoritvi izpostavil, da si pri takšnih projektih nihče ne želi množičnega turizma v občutljivih naravnih območjih, ampak kakovostno doživljanje narave, ki krepi spoštovanje do prostora in podpira lokalni razvoj. Županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je poudarila, da občina v slatinah in mofetah (uhajanje hladnega ogljikovega dioksida iz razpok Zemlje) vidi pomemben del svoje identitete in trajnostnega razvoja. V projektu so spodbudili tudi razvoj novih turističnih programov in usposobili kar 14 lokalnih turističnih vodnikov, ki bodo obiskovalcem pomagali odgovorno približati zgodbe tega območja. Pomen čezmejnega sodelovanja je izpostavil tudi župan mesta Bad Radkersburg Karl Lautner, da narava meja ne pozna in da je zato tudi prihodnost tega prostora mogoče graditi le skozi skupno zgodbo.
Drugi del dogodka je potekal pri mofeti Slepica, enem najbolj občutljivih in edinstvenih naravnih pojavov tega območja. Vodja poslovne enote Maribor pri Slovenskih državnih gozdovih Peter Kolar je poudaril, da je bil glavni cilj ureditve zaščititi mofeto pred nenamernimi poškodbami ter obiskovalcem omogočiti varen ogled območja. Območje so uredili v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota, Zavod RS za varstvo narave ter dijaki in mentorji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor. Ravnateljica te šole dr. Mateja Kišek Vovk je poudarila, da so takšni projekti za mlade izjemno dragoceni, saj povezujejo praktično znanje, sodelovanje in odgovornost do narave.
