Janko Votek
Pomurski pridelovalci bučnega olja so na nedavnem sejmu bučnih olj v Varaždinu dobili kar nekaj najvišjih priznanj za kakovost. To je specializirana prireditev, posvečena kakovosti in trženju bučnega olja. Po svoje je presenetljivo, da jo prirejajo na Hrvaškem, kjer so se bistveno pozneje začeli zavedati kakovosti bučnih semen, ki jih je mogoče pridelati le na obrobju Panonske nižine – v Pomurju in Medžimurju.
Priznati moramo, da je za promocijo bučnega olja vendarle bilo nekaj storjenega. Oljarji so zaznali, da bo prepoznavnost slovenskega bučnega olja znotraj EU velik problem, če ga ne bodo zaščitili. Pri zaščiti in dokazovanju prisotnosti oljnih buč v severovzhodni Sloveniji so imeli veliko težav tudi zaradi nasprotovanja Avstrije. Ta nikakor ni privolila v zaščito našega bučnega olja. Šele z neposrednimi dokazi o obstoju oljarn in predelavi bučnega semena v Prekmurju (oljarni Vučak v Beznovcih in Zorger pri Gradu) so Avstrijcem izbili argumente o priznanju geografskega porekla štajersko-prekmurskega bučnega olja. Oljarni Fram in Gea Slovenska Bistrica z enako ali še daljšo tradicijo sta bili premalo. Da od zaščite ne bi imeli nobene koristi, tudi ne moremo trditi, saj je kar nekaj oljarjem uspelo (in to ne samo Kocbeku), da prodajajo svoja bučna olja najbolj prestižnim svetovnim restavracijam.
Nobeno olje ni brez pesticidov, a brez panike
Bore malo ali nič pa so za promocijo in prepoznavno kakovost naredili zasebni proizvajalci – kmetje, ki tržijo (v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti) olje na svojih dvoriščih ali stojnicah. Podoben način prodaje imajo tudi Avstrijci. Razlika med našimi in avstrijskimi kmeti je, da so sosedje povezani v združenje. To skrbi za promocijo bučnega olja in izvaja redna letna ocenjevanja. Leta 2000 so začeli s 16 degustatorji, ocenjevalci kakovosti bučnega olja.
Avstrijci bučno olje promovirajo kot "hranilo", pomembno za športnike, ki prenašajo velike telesne napore
Vsak za svojo ograjo namesto združeni v promociji
Avstrijci torej brez večjih težav izvajajo natančne laboratorijske analize svojega bučnega olja. Čistost olja in izvor semena postajata ob senzorični kakovosti ter vse bolj izpostavljenih zdravilnih učinkih olja pomemben temelj, na katerem gradijo prepoznavnost svojega olja v svetu. Avstrijci so v promociji bučnega olja že naredili korak naprej. Olja ne promovirajo zgolj kot kulinarično specialiteto, ampak kot "hranilo", pomembno predvsem za športnike, ki prenašajo velike telesne napore. Začeli so že prodajo in širitev promocijskih aktivnosti med igralci ameriškega nogometa in hokejisti NHL.
Pridelovalci bučnega olja v Sloveniji imajo v tem trenutku le eno meritorno ocenjevanje, to je na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Po mojem vedenju je edina oljarna, ki je za tržne potrebe dala analizirati bučno olje pristojnemu tujemu laboratoriju, oljarna KZ Ljutomer - Križevci. Bučno olje naj bi bilo tudi del zgodbe Diši po Prekmurju. Zdi se, da je v tej zgodbi pristalo nekje na robu, in to kljub izvedbi lokalno nepomembnega ocenjevanja, od katerega pa pridelovalci nimajo ravno velike koristi. Žal smo pri stari hibi Prekmurja, vsak uživa za svojo ograjo, namesto da bi združili moči in nekaj vložili tudi v promocijo. S tem njihov ego ne bi bil prizadet, saj bi od takega nastopa posredne koristi imelo vsako dvorišče, kjer ponujajo bučno olje, tako kot ga imajo avstrijska dvorišča. Zato ni nobeno presenečenje, da nas prehitevajo po levi in desni.
Čestitati je treba vsem nagrajencem na letošnjem sejmu bučnega olja v Varaždinu. Vsi so zadovoljni z visokimi uvrstitvami našega olja in poudarjajo ocenjevanje. Spregledali pa so ključno "malenkost". Olje so peljali ali poslali na ocenjevanje na sejem bučnega olja. Ob vseh teh predvsem prekmurskih kmetijskih zgodbah bom navedel šalo, ki jo je povedal Slavoj Žižek na nedavnem soočenju z Jordanom Petersonom v Torontu. Pravi, da je bil bog nekoč dobre volje in je mimoidočega vprašal, kaj dobrega lahko stori zanj. Opozoril pa ga je, da bo to, kar si bo zaželel on, izpolnil tudi sosedu. Po tehtnem premisleku se je mimoidoči odločil, naj mu izruje eno oko, zato ker ga bo tudi sosedu.
