Obseg pridelave konoplje v Pomurju se v primerjavi z lanskim ni bistveno spremenil, so pa letos boljši posevki, pravi slovenski pionir te dejavnosti Dejan Rengeo. Tako v Pomurju konopljo prideluje okoli 20 kmetov na 100 hektarjih njivskih površin, na območju celotne države pa še prav toliko pridelovalcev na dodatnih 400 hektarjih. Še vedno največ pridelka namenijo za prehranske izdelke, čaje, semena, tudi semena za nadaljnjo setev, olja in različne ekstrakte, kot so priljubljene CBD-smole.
Bolj papeški od papeža
Rengeo meni, da v tem primeru slovenska država ni ravnala prav, ker bi se lahko odločila tudi za drugo pot. "V Avstriji so proizvajalcem CBD-izdelkov dali prehodno obdobje, Grčija celo toži Evropsko unijo zaradi tega. Mi pa se želimo pokazati kot država, ki je najbolj lojalna predpisom Evropske unije, kar ni prav. Smo majhna država in svoje gospodarstvo bi morali zaščititi. Slovenski izdelki iz konoplje, od kozmetike do CBD-smole, so že prepoznavni po vsem svetu, sedaj pa želijo to čez noč prepovedati."
Od bolnikov do poslovnežev
Podobno meni Mak Bogdan iz Malečnika, ki je pred štirimi leti kupil kmetijo z željo po pridelovanju industrijske konoplje. Poimenoval jo je posestvo Sončni raj, pod to blagovno znamko danes trži številne izdelke, med drugim tudi CBD-smolo, in je tudi sam kritičen do zadnjih dogodkov, s katerimi želijo po njegovem mnenju CBD-izdelke izriniti s trga.
"Gre za velik vpliv farmacevtske industrije, ki vidi potencial v tej rastlini, zato želi ustvariti monopol, da bi lahko samo farmacevtska podjetja tržila tovrstne izdelke. Ljudje pa več nismo ovce, da bi verjeli, da je treba uporabljati samo sintetične izdelke iz konoplje v kozmetiki in prehrani." Na posestvu letno proizvedejo okoli dve toni suhe mase - cvetov, ki so osnova za proizvodnjo CBD-izdelkov. To prinese do 30 tisoč stekleničk letno, ki jih večinoma prodajo doma. Po teh izdelkih povprašujejo uporabniki različnih profilov. "Gre za ljudi z najrazličnejšimi težavami, od tistih, ki hodijo na kemoterapije, do tistih, ki imajo revmatična obolenja ali težave s stresom. Sedemdeset odstotkov kupcev ima hujše zdravstvene težave, 15 odstotkov je takih, ki te izdelke uživajo preventivno, 15 odstotkov predstavljajo top menedžerji, visoko izobraženi ljudje, ki CBD-izdelke uporabljajo za lažje uravnavanje stresa in boljšo sprostitev."
Država brez posluha
Žetev konoplje bo letos nekoliko poznejša, sedaj je začela cveteti - razen najzgodnejše sorte finole, ki jo bodo kmalu poželi -, pojasnjuje Rengeo. Preostali pridelek bodo začeli pospravljati oktobra. "Žalosti me, da kmetijska politika v okviru tako imenovanih programov KOPOP (kmetijsko-okoljska podnebna plačila) ne subvencionira poletnih setev konoplje. Kmetijske politike ne pišejo kmetje, temveč administratorji, ki verjetno na njivo še nikoli niso stopili," še pove Rengeo. Kmetje, ki so se v preteklosti odločili za pridelavo konoplje, pri tem še vztrajajo, saj so si večji med njimi že priredili stroje. Ker pa je ravno cvet konoplje najbolj donosen, bi lahko prepoved CBD-izdelkov pomenila pomembno nazadovanje v pridelavi. "Prav tako za kmete ni spodbud, da bi lahko pridelek uporabili za proizvodnjo vlaken ali papirja. Konoplja je na politični ravni še vedno zapostavljena in država nas še vedno praktično ne upošteva. Kmetje se trudijo, a pravega preboja še niso dosegli." Konoplja vedno pogostejša neurja dobro prenaša, dokler ne začne cveteti. Tudi proti toči je dokaj odporna in si še v tem času lahko opomore. S tega vidika je za točo veliko bolj odporna kot druge poljščine.
Država postavlja različne ovire, zadnja je prepoved CBD-izdelkov
