Pomurje

Bo plina res dovolj ali se lahko z ogrevanjem v Murski Soboti zaplete?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Soboška Komunala za daljinsko ogrevanje še nima dogovorjene cene za dobavo zemeljskega plina po 1. januarju 2023. Se bo zapletlo z ogrevanjem v mestu? 
Jure Kljajić

Kurilna sezona v Murski Soboti se je to jesen začela nekoliko prej kot lani in predvsem v negotovosti zaradi zaostrenih razmer na trgu energentov. Na sistem daljinskega ogrevanja, ki ga upravlja soboška komunala, je priključenih okoli tisoč stanovanjskih in poslovnih enot, primarni energent pa je zemeljski plin, ki ga v Slovenijo dobimo pretežno iz Rusije, ta pa je v večji meri zaprla plinsko pipo Evropi.

Na Komunali sicer pravijo, da imajo z dobaviteljem, gre za Geoplin, ki naj bi bil v prihodnosti deležen 200-milijonske državne dokapitalizacije, sklenjeno pogodbo o dobavi plina za leto 2023, vendar zaradi nestabilnega trga še nimajo dogovorjene cene, predvsem z vidika nejasnosti zaradi regulacije cen energentov. Kot dodatno pojasnjuje direktor Tomislav Zrinski, je veliko vprašanje tudi kogeneracija v Lendavski ulici - soproizvodnja električne in toplotne energije, saj je verjetno, da jo bodo morali zaradi plinske krize ustaviti in toploto zagotavljati zgolj s plinom.

Cena ogrevanja za končne uporabnike se po njegovih zagotovilih do konca leta ne bo spremenila, če ne bo kakšnih izrednih razmer, povsem druga in nejasna zgodba pa je situacija po novem letu. "Kakšne bodo cene po 1. januarju 2023, še ni možno napovedati, saj še nimamo vseh vhodnih podatkov, na podlagi katerih se določa cena," poudarja Zrinski in dodaja, da je nemogoče določiti ceno električne energije, če je cena plina, ki je vhodni strošek, še neznanka. Jasno pa je, da cena za končne uporabnike ne bo več takšna, kot je bila.

Ovire pri rešitvah

Zemeljski plin zamenjati za drug energent v kratkem času ni izvedljivo, saj to zahteva večjo investicijo, odprtih pa je več možnosti in kombinacij ogrevanja. Zrinski kot primer navaja toplotne črpalke v kombinaciji z geotermalno vodo in sončne elektrarne, torej različne sisteme na obnovljive vire energije, vendar je pred odločitvijo treba pripraviti celovito študijo upravičenosti investicije oziroma študijo variant najprimernejšega sistema daljinskega ogrevanja. Na to, kako je mestna občina pripravljena na energetsko krizo, je opozoril mestni svetnik Anton Slavic, ki je predlagal, da bi se o tem pogovarjali tudi v mestnem svetu.

Njegov predlog ni bil upoštevan, zato je na zadnji seji glasoval proti predlaganemu dnevnemu redu. V mestni upravi so mu sicer pripravili pisni odgovor, kjer so navedli, da bodo preverili izvedljivost vseh variant in pripravili scenarije izvedbe za rešitve pri proizvodnji toplotne energije v toplarni. Za uporabo toplotnih črpalk z uporabo podtalnice bi potrebovali vodno dovoljenje za črpanje 70 litrov na sekundo, kar je zelo velika količina, pri globoki geotermalni energiji pa bi morali opraviti nove črpalne preizkuse, pridobiti koncesijo in urediti reinjekcijo.

Če bi kot energent uporabljali lesno biomaso, pa bi morali toplarno preseliti iz Lendavske ulice, pri čemer bi morali odkupiti zemljišče in spremeniti prostorski akt. Rešitve tako spremlja veliko ovir, še največja je potreben vložek v prenovo sistema daljinskega ogrevanja, ki ga bo proračun mestne občine brez sofinanciranja s težavo zagotovil. Zemeljski plin je tudi primarni energent za ogrevanje večine stavb v občinski lasti, mestna občina pa ima sklenjeno pogodbo o dobavi plina z družbo Energetika Celje do 30. aprila 2023. Omenjeni dobavitelj je zaradi vladne uredbe o omejitvi prodajne cene ob visokih nabavnih cenah, ki ogrožajo poslovanje celotnega podjetja, napovedal, da s 1. novembrom ukinja dobavo, zato si bo mestna občina morala najti novega dobavitelja, pri katerem bo cena plina bržkone višja.

Pri električni energiji je bolj umirjeno, saj imajo v soboški občini ugodno pogodbo o dobavi do konca prihodnjega leta, vseeno pa je smiselno upoštevanje smernic o varčevanju z energijo. Konkretnega odgovora glede predloga varčevanja pri javni razsvetljavi v mestni upravi ne morejo dati, saj je veliko specifik na merilnih mestih, tako denimo merilno mesto istočasno osvetljuje državno cesto, ki mora biti osvetljena vso noč, in lokalno.

Pogoltnost dobaviteljev in proizvajalcev

Ob drastičnih podražitvah energentov ima Lendava zaradi možnosti ogrevanja z geotermalno energijo veliko srečo, ugotavlja Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja (SP) Lendava, ki upravlja večstanovanjske in poslovne objekte na lendavskem območju. Cena ogrevanja z uporabo geotermalne energije se namreč ni spremenila že od oktobra 2018 in po zagotovilih dobavitelja energije, to je Petrol, bo ostala nespremenjena do konca februarja prihodnje leto. Strošek ogrevanja za povprečno veliko stanovanje znaša od 45 do 55 evrov na mesec. Fiksni del cene porabniki plačujejo vseh dvanajst mesecev v letu, variabilni del, ki znaša manj kot polovico stroška ogrevanja, pa samo za čas kurilne sezone. Ker pa ob nižjih temperaturah zraka objektov vendar ni mogoče dovolj ogreti samo z izkoriščanjem geotermalne energije, je potrebno dogrevanje, za kar se uporablja zemeljski plin. V strukturi cene ogrevanja tvori strošek souporabe zemeljskega plina približno deset odstotkov. To pomeni, da podražitve tega energenta lahko vplivajo na morebitni dvig cene ogrevanja samo v tem deležu. Se bo pa cena ogrevanja spremenile šele po tem, poudari Kolenko, ko bo morebiti predlagan dvig potrdila Agencija za energijo.

Kolenko pojasni, da so ugodne cene daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo posledica nizkih stroškov pridobivanja te energije, predvsem pa tega, pove, ker se Petrol tu obnaša kot gospodar, ki racionalno ravna z razpoložljivimi viri. Daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo se v Lendavi izvaja na osnovi koncesijske pogodbe, ki jo je Občina Lendava s Petrolom sklenila konec leta 2015 in z veljavnostjo desetih let. Ob njenem izteku pa se bo zagotovo znova tehtala tudi gospodarnost izvajanja te dejavnosti. Zdajšnji se je v tej luči odločil, da mreže daljinskega ogrevanja ne bo širil, saj bi bila za to potrebna velika vlaganja, to pa bi vplivalo na dvig fiksnih stroškov ogrevanja in cene ogrevanja za uporabnike. SP Lendava ima v upravljanju deset kotlovnic, od tega so štiri velike v mestu Lendava priključene na daljinsko ogrevanje z uporabo geotermalne energije. Gre za 622 stanovanjskih in poslovnih enot. Šest manjših kotlovnic za skupaj 70 stanovanjskih enot pa je nameščenih v objektih v različnih krajih na območju lendavske upravne enote in te kot energent še vedno uporabljajo kurilno olje. To pa zato, pojasni Kolenko, ker ni možnosti za priključitev na plinsko omrežje, prav tako stanovalci ne zmorejo plačila za menjavo vira ogrevanja. Večino kotlovnic so že obnovili in izboljšali izkoristek kurjenja, zaradi nihanja cen tega energenta pa se pri SP Lendava ne odločajo za nakup energenta na daljši rok. O vznemirjenju, ki ga povzročajo pri ljudeh napovedi visokih stroškov ogrevanja zaradi rasti cen energentov, ima Kolenko jasno stališče. Vprašati se je treba, kaj tako pomembnega se je zgodilo v zadnjem letu ali dveh, da bi upravičilo tako drastičen skok cen energentov in goriv. Nič, ugotavlja, samo vojna v Ukrajini, ki vpliva kvečjemu na ceno plina.

"Gre za pogoltnost dobaviteljev in proizvajalcev energije," je jasen Kolenko. Podčrta še, da so te podražitve zaradi učinka domin sprožile široko paleto podražitev. A težava po njegovem ni v tem, da je nekdo to sprožil, pove, ampak da smo vsi to mirno sprejeli kot nekaj najbolj normalnega. Kako se bodo ljudje pri ogrevanju odzivali na nenehne pozive k varčevanju z energijo, Kolenko ne upa napovedati. Ugotavlja pa, da so nekateri stanovalci že sedaj pri ogrevanju prekomerno varčni in se s tem odrekajo normalnim razmeram za življenje. Opozarja tudi na nesmiselnost zniževanja temperature v delovnih prostorih pod raven sprejemljivosti.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?