Zgodba o Lačnem Franzu: Sloni med porcelanom

Mislim, da je bil Slon med porcelanom (1985) dober album. Na njem je zafrkancija z medicinskimi sestrami, ki je zelo odmevala in sprožila polemike, ali gre za nesramnost ali pa je pesem pravzaprav kompliment vsem ženskam, ki skrbijo za nas po bolnišnicah, v katerih sem se tudi sam velikokrat zdravil. Zlomil sem si nogo pa komolec, dvakrat nos … in med bivanjem v bolniških posteljah razvil fetišizem do žensk v uniformah. Kakršnakoli uniformirana ženska je zame seksi sto na uro, medicinske sestre pa še posebno. Spomnim se zlomljenega komolca, bilo je vroče, vroče za znoret, in so prišle različne modro-bele rožice in poslušale moj srček, ali v redu utripa. Pa sem jim povedal, da tisto, kar bodo slišale, ni prava brzina. Utrip se je vedno povečal, pritisk je narasel … in postavilo se mi je dobrohotno vprašanje, ali punce pod svojimi krilci poleti sploh nosijo hlačke, če je pa tako vroče. Seveda nisem nikoli dvomil, da jih ne bi nosile. Pesniška svoboda pač, ampak mnoge tega niso tako razumele. Protestna pisma so začela kar deževati. Pritožila se je Zveza medicinskih sester, protestirali so razni zdravstveni domovi, ne spomnim se več, kdo vse. Bile so tudi takšne, ki so predlagale, naj se oglasim in sam preverim, kako je s tem, in sem se prav bal zboleti, ker nisem vedel, kaj bodo naredile z menoj. Ta pesem je bila v tistem času ena najbolj priljubljenih v oddaji V nedeljo zvečer Marjana Kralja, kamor so zelo radi klicali bolniki in jo poklonili medicinskim sestram, ki so skrbele zanje. Veliko heca je bilo s to pesmijo. Še danes se mi zaradi nje kakšna nasmehne in sem že večkrat razmišljal o tem, da bi napravil novo verzijo za novo generacijo.