"V velikih mestih, kot sta Moskva in Sankt Peterburg, bi težko rekli, da je država v vojni. Življenje poteka skoraj normalno. V Moskvi razen velikih plakatov, s katerimi moške vabijo, da bi postali poklicni vojaki, vojne skoraj ne čutiš. Ljudje hodijo v gledališča, na koncerte, ukvarjajo se s športom. Trgovine so polne, na cestah so novi avtomobili, ne več zahodni, ampak predvsem kitajski, tudi električni. S tako imenovanim paralelnim uvozom kljub sankcijam v Rusijo še vedno prihaja ves luksuz. Če imaš dovolj denarja, lahko kupiš tudi maybache, bentleyje in rolls-roycee. Sankcije so največja težava na industrijskem področju, predvsem glede strojev za različne namene, ki so jih prej uvažali z Zahoda, in glede tehnologije. Rusija razvija svoje tehnologije, do začetka velike vojne so sodelovali s tujimi znanstveniki. Od leta 2022 tega sodelovanja ni več. Ruski znanstveniki nimajo več dostopa do zahodnega znanja. Zdaj se tudi v tem pogledu obračajo na Vzhod, tako kot gospodarsko in politično. Njihov glavni partner je Kitajska, potem druge države Brics, drugi deli Azije, Afrika, v manjši meri Latinska Amerika. /.../
Z denarjem, ki ga Putin dobiva z izvozom surovin, za zdaj lahko plačuje pokojnine, vojne veterane, za družine ubitih na bojiščih, za zanj najpomembnejši represivni aparat, se pravi vojsko, policijo, nacionalno gardo in silovike. Z Opecom [Organizacijo držav izvoznic nafte] zelo spretno vodi igro s cenami nafte. Zdaj se je Rusija res spremenila v vojno ekonomijo, prej običajne tovarne izdelujejo orožje. Verjetno pa bodo morali povišati davke. Rusija lahko s sankcijami živi dolgo, tako kot so druge države. Drugo vprašanje je, kako bodo ljudje živeli. Kdaj bo Rusija prišla do točke, ko se bo moral Putin odločiti, ali pokojnine ali orožje, pa je zelo težko oceniti." (dr)
