"Kdo je stopil v čevlje Churchilla, de Gaulla, Adenauerja, Gandhija, Hruščova, Carterja, Schmidta, Kohla … in Tita, pa naj zdaj Branko Grims in Romana Tomc skočita do plafona? Ti državniki so znali ohraniti vsaj delni svetovni mir, ob primernih situacijah so znali povzdigniti glas. Danes pa nismo daleč od trditve, da so evropski politiki vazali. Slavni slovenski zet reče, da bo Gazo spremenil v riviero, oni pa so tiho. To bi lahko naredil samo človek, ki ne ve, kaj je empatija. Je trgovec, vse presoja skozi kapital. Kapital narekuje politične odločitve in že dolgo predlagatelju Nobelove nagrade za mir narekuje, da mora v Gazi vsak dan umreti sto ljudi, ob tem pa morajo vsi držati jezik za zobmi. Hvala bogu, da je v evropskem parlamentu spregovorila vsaj naša predsednica.
Živimo v dobi, ki jo zaznamujejo narcisizem in neumnosti. V dobi, ko nemški premier lahko reče, da Izrael opravlja umazano delo za vse nas. Lepo vas prosim, kakšna izjava je to? Ena izmed knjig, ki jih prebiram znova in znova, je Dnevnik cesarja Marka Avrelija. Odprem jo na naključno izbrani strani ter vsebino primerjam s svojim dnevom in rekom, da naključij ni … Ena izmed manj znanih anekdot govori o tem, kako ga je rimsko ljudstvo slavilo, ko se je vračal v Rim po zmagovitih pohodih proti barbarskim vpadnikom. Veliki filozof, erudit in vojskovodja Mark Avrelij je ob sebi vselej določil človeka, ki je imel samo eno nalogo: vladarju je moral vsake toliko reči, da je samo človek. Samo človek si. Zelo močne besede … A kaj, ko se ljudje iz zgodovine nič ne naučimo. Vprašanje je, kaj ti današnji narcistični vladarji sploh berejo."
Vir: Nedelo
