"Marketinška kampanja, v kateri sodeluje nekdanji predsednik republike, v poplavi abotnih, bizarnih, stereotipnih, poneumljajočih, kvazierotičnih, antifeminističnih, na smrt dolgočasnih … marketinških sporočil na družbenih omrežjih in teve kanalih ni prav nič posebnega. /.../ V medijskem hrupu ob bolečem samoponiževanju nekdaj pomembnega politika, ki je storil tudi veliko dobrih stvari – njegova spravna prizadevanja so bila etična in razumna – standardi javnega nastopanja padajo še hitreje. Voda z žabo se počasi segreva, politična oziroma javna govorica postaja vse bolj groba, boj proti sovražnemu govoru pa floskula tudi v krogih, ki sicer radi opozarjajo nanj. Zmerjanje se je kot sredstvo političnega boja legitimiziralo celo na levi strani političnega spektra.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je, na primer, po zadnjem referendumu odkrito predlagala, da 'leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja. Ker, ko je prepozno …' Svoj predlog je utemeljila. 'Črnuhar' se je 'dobro organiziral', je zapisala. Jo je morda kdo od poslanskih kolegov opozoril, da je šla čez rob? Ni videti. Podpredsednico državnega zbora in poslanko Levice Natašo Sukič je zgolj začudilo, da se zganja 'takšna drama', ko poslanka uporabi oznako črnuharji, ko pa oni že 'vsa leta poslušajo, da so komunajzarji, rdečkarji, udbaši, antifa …'. Rešitev je torej politični zob za politični zob. Tudi v njeni stranki se v javni izjavi niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi oponesli desnici, kakšen 'cirkus' da zganja, 'ker je ena poslanka zanje uporabila izraz črnuharji'. V Svobodi so (ne)modro molčali. /.../
Pahorjeve bizarnosti so medijsko privlačne, a veliko manj nevarne kot nekritičnost do početja aktualnih politikov in političark. Zlasti tistih, v katere (še) verjamemo." (dr)
