"Je Pahor torej res v celoti odpisal politiko? Se bo res do konca svoje delovne dobe ukvarjal le še, kot sam pravi, s komercialnimi dejavnostmi? Od tu naprej smo na polju špekulacij. Pa vendarle poizkusimo najti odgovor. Najprej, Pahor zagotovo dobro ve, da mu ustava eksplicitno ne prepoveduje vnovične kandidature za predsednika republike, saj ta pri omejitvah govori le o največ dveh zaporednih mandatih. Zaveda se tudi, da je Pirc Musar na volitvah leta 2027 mogoče premagati na enak način, kot je sam leta 2012 porazil Danila Türka. Spomnimo se, kako je bilo takrat. Medtem ko je imel Türk takrat že precej močno stigmo nadutega kandidata levega establišmenta (zveni znano?), je Pahor med kampanjo opravil nekakšno pokoro s priložnostnim fizičnim delom.
V nekaj tednih je opravil metamorfozo iz političnega mrtveca, ki je nekaj mesecev pred tem izgubil tako neuspešno vlado kot stranko, v "ljudskega" politika, ravno prav neškodljivega, benignega in hkrati zabavnega za volivce po celotnem političnem spektru. Ne le na desni, kjer ga je zaradi razlogov in okoliščin, ki bodo verjetno večno ostali skrivnost, že zdavnaj posvojil Janez Janša. Pri tem smo vsi skupaj zaradi izjav o Gazi prezrli še nekaj – da Pahor v intervjuju z Možino še zdaleč ni govoril kot podjetnik, ampak kot politik. Med drugim je hvalil vlogo Demosa pri osamosvojitvi in napovedal zaton tranzicijske levice, ker da ni pripravljena na spremembe. Pri desni sredini, je dejal Pahor, pa pogreša svežo prepoznavno ponudbo za prihodnost, s katero bi se velika večina Slovencev poistovetila. In za konec: mar ni ravno Pahor prvi v Slovenijo pripeljal ameriškega koncepta permanentne volilne kampanje? Da je vsak dan vse, kar politik počne in objavi, v resnici že kampanja za naslednje volitve?"
