"Javni sektor, bolniške odsotnosti in pokojninska bremena v obeh državah se hitro krepijo. Število javnih uslužbencev v obeh državah hitro narašča. Tako v Nemčiji kot v Sloveniji se veliko razmišlja o harmoniji med delom in prostim časom. To naj bi bila mantra mlajših generacij, ki se nikakor ne bodo pustile »izkoriščati«. Bolniške odsotnosti so bile nekoč bolj izjema kot pravilo, zdaj so pravilo. Mogoče je drugače predvsem to: v Nemčiji se dandanes bolj množično zavedajo, da vse to je problem, pri nas pa se govori predvsem (še vedno) o pravicah. Povejmo drugače: slovenski »levičar« bo še vedno govoril o »pravicah«, nemški levičar pa na veliko kritizira tudi nezaslužene privilegije. /.../
Ob tem industrijska proizvodnja v obeh državah ječi, rast tudi, v obeh državah primanjkuje ljudi, ki bi delali. Brezposelnost je zdaj v Nemčiji kar visoka, to v Sloveniji (še) ni težava. Vse več ljudi dela v službah, ki dohodka ne ustvarjajo na trgu, zato je breme za davkoplačevalce vse večje, in ta bremena bodo naraščala v obeh državah. V obeh državah je debata, da se delo zaradi socialnih transferjev ne splača, kar vroča, razlika je predvsem, da se tudi levi politični pol v Nemčiji zaveda, da to je težava, medtem pa se v Sloveniji tega dotikajo samo »desničarji« ali, kot se zdaj pri nas popularno reče, hlapci kapitala. /.../
V Sloveniji so izdatki ZZZS za bolniška nadomestila leta 2015 znašali 246 milijonov evrov, deset let pozneje pa 677 milijonov. Starajoča se družba, med drugim. Podobno je v Nemčiji, kjer podatki o bolniških odsotnostih kar kipijo. Kdor meni, da Nemci nimajo smisla za humor, se moti: mnogi, predvsem strokovnjaki za trg dela in bolniške odsotnosti, opisujejo nemški sentiment do dela takole: gre za neprijetno prekinitev prostega časa …"
Vir: Finance.si
