"Prvič po sekularizaciji političnega prostora sredi 20. stoletja lahko danes ponovno govorimo o marxovskem 'opiju ljudstva'. Ne predstavlja ga religija, temveč neubranljiva privlačnost bliskajočih podob žepnih ekranov, ki je povozila eno osrednjih norm povojnih družb o splošni izobrazbi prebivalstva kot najučinkovitejšem mehanizmu za brzdanje družbenih patologij in političnih fanatizmov.
V digitalnih potrošniških družbah je nepreklicno padla tudi simbolna mreža političnega diskurza, vendar se ji etablirana politika ne more zlahka odreči: vas naj bi tako še naprej obvladoval tradicionalizem in z njim desnica, mesto pa je v svoji barviti raznolikosti domena levega pola. Po tej formuli so se na zadnjih evropskih volitvah med podeželska naselja uvrstila mesta Ptuj, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Škofja Loka in podobno.
Vztrajno preziranje točke kristalizacije, ki od političnega razreda, utemeljenega na strukturah povojnih demokracij, zahteva korenito preoblikovanje idejnih izhodišč, vplivnih območij in medsebojnih razmerij, generira silovit družbeni vakuum ter dokazuje, da imamo na poglavitnih točkah usmerjanja družb opravka z elitami starega predstavnega sveta.
Nezmožnost redefiniranja simbolnih točk v polju političnega, ki ima na prelomu dobe namesto ideala umnega državljana druge polovice 20. stoletja pred seboj razpršeno silhueto digitalnega konzumenta (mestnega in vaškega), ponižanega na raven nagonov in strasti, daje orjaški zalet političnim fanatizmom – ko z idejo o radikalnem civilizacijskem obratu hladno kršijo temeljne politične arhetipe minulega stoletja, se levijo v glavne protagoniste digitalnega prehoda."
