"V kakšnem stanju je slovenska država? Stagniramo, s tendenco navzdol. Odgovornost za to nosita politika in javni prostor, ki drug drugega ustvarjata in zastrupljata. Stanje duha, veščin in prakse v slovenski politiki je mizerno. Prijatelji in sovražniki, vplivnice ter videz je vse, kar šteje. Resna, argumentirana razprava, sodelovanje vsaj pri strateških projektih – vse to je potisnjeno globoko v ozadje.
Ekonomija? Bolje kot marsikje po EU, vsaj kar zadeva javne finance, a prav tako s tendenco navzdol. Komercialna televizija je na novega leta dan objavila izračun, kako bodo novi javnofinančni ukrepi vplivali na povprečno neto plačo zaposlenega v letu 2025. Ta bo nižja za 50 evrov, v letu 2026 pa celo za več kot 200 evrov.
Zaključek je en sam. Država je slabo upravljana. Nimamo odgovorov na strukturne izzive, kot so staranje prebivalstva, demografska luknja, deindustrializacija, tehnološko zaostajanje. Predvsem pa razbohoten javni sektor, katerega status quo je po inflacijski spirali zadnjih let vse dražji. Vse to lahko pri življenju vzdržujemo samo tako, da si z novimi in novimi davčnimi obremenitvami (menda celo z davki na pse) znižujemo življenjski standard. Če se bo ta politični trend nadaljeval, bo šla tudi naša blaginja vse bolj strmo navzdol. Do točke, ko ne bo več vrnitve niti v tisto, kar smo doslej šteli za samoumevno. /.../
Prav zato je novo leto en tak shizofren izziv. Ko vstopamo v tisto, kar nas vabi v novo, ki je polno obljub in priložnosti za boljšo prihodnost, hkrati vemo, da smo že premočno zaznamovani s starim in da niti na ravni posameznika, kaj šele skupnosti, pogosto ne premoremo dovolj moči, da bi tok naših življenj, dejanj in ravnanj obrnili v neko bolj krepostno smer. Ampak enkrat bo to treba storiti. Bolje prej kot slej."
