"Ni ga čez atentat, ki spodleti. Ni boljše reklame. Ni boljšega političnega marketinga. Atentat, ki spodleti, je darilo. Če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Vprašajte Trumpa. /.../
Trump je dobil priložnost, da pade in ponovno vstane – kot Jezus Kristus. In ko so tajni agenti – njegovi telesni stražarji, njegovi apostoli – skočili nadenj, ga objeli, zaščitili in skušali odvleči v blindirani kombi, je dahnil: »Čakajte, da se obujem!« Izgubil je čevlje. Atentat – strah, panika, kaos – ga je sezul. Za hip je bil res kot Jezus Kristus – bos, krvav, mučen. Križan. S stigmo.
Ni kaj, na svoje »ljudstvo« – predvsem na evangelijske kristjane, borbeno jedro svoje volilne baze – je naredil vtis. Tem bolj, ker ga je krogla za las zgrešila. »Le za dva centimetra,« so ponavljali. In ker ga je krogla le za las zgrešila (in ker se tajni agenti, Trumpovi telesni stražarji, niso zmenili za atentatorja, ki je ležal na bližnji strehi, tako da je lahko prosto meril in streljal), so oznanjali, da je posredoval Bog. V tem, da ga je krogla zgrešila, so videli dokaz, da ga je Bog zaščitil pred atentatorjevo kroglo in rešil pred smrtjo. Da bi bilo še zadnjemu idiotu jasno, kaj se je zgodilo, je tudi Trump poudaril, da je bil Bog ta, ki je »preprečil nepredstavljivo«.
V Butlerju se je zgodil čudež, ki je potrdil, da je Trump tisti, ki so ga čakali – mesija, izbranec, the One. Ta, ki je za nas krvavi pot potil. Ta, ki je za nas bičan bil. Ta, ki je za nas s trnjem kronan bil. Ta, ki je za nas težki križ nesel. Ta, ki je za nas križan bil.
Res je naredil vtis. Kri je prelil zanje – za svoje privržence, svoje fene, svoje volivce, svoje vernike. Zanje se je žrtvoval. Mučeništvo ima blazno ideološko in propagandno vrednost."
