"Da je RTV na robu bankrota, je seveda pričakovano. Dvig RTV-prispevka, dodatna sredstva države? Že pred letom, meseci sem zapisala, da to, žal, ne bo rešilo RTV. Nekateri se kar naprej ponavljamo - javni RTV-zavod je vreča brez dna. Prestrukturiranje, reorganizacija, kadrovska sanacija itd., to je potrebno. Nič drugega ne bo pomagalo. Težko je nam, ki smo vendarle soodgovorni, sokrivi za propadanje RTV, pisati o vsem tem; čeprav smo želeli spremembe, pripravljali načrte, se domala 'postavljali' na glavo, da so nam potem očitali - od sindikatov do sveta delavcev -, da hočemo odpuščati, in nam iskali vse mogoče napake, da bi nas onesposobili, a smo vseeno naredili premalo.
In ponavljajo se iste zgodbe: če ne bo novih milijonov, bo treba ukiniti vse, kar je najbolj gledano (to je manever, ki ga RTV vedno uporabi). Radijci so vedno grozili, da bo treba ukiniti tretji radijski program, in skočila je v zrak vsa kulturna srednja. Na televiziji? Ukinili naj bi domala vso najbolj gledano razvedrilo in pol športa (vse to prinaša dodatni tržni denar), pol informativnega programa ...
In ko se vedno znova že leta našteva, kaj vse bi bilo treba ukiniti, da bi 'prihranili', se vedno znova pozablja na to, kaj pa bodo potem delali redno zaposleni ljudje, ki ustvarjajo te vsebine? Bodo gledali v zrak in plačo vendarle dobivali? Ja, na čakanje bi poslali 400 ljudi! Še to ne bo pomagalo, če se ne bodo spremenili delovni, produkcijski procesi ... RTV, predvsem TV, potrebuje 'vitko' kadrovsko strukturo, saj je dinamika produkcije vsak mesec drugačna in je mnogo bolj racionalno osebje projektno najemati, razen za dnevni program. /.../ Toda leto pred volitvami se najbrž ne bo veliko spremenilo, Golob bo gotovo vsaj začasno zakrpal finančne luknje. Pa bodo volivci zadovoljni?"
