"Politika se ne ukvarja z ničimer drugim kot s tem, kdo bo v tem poslovnem razredu in v kateri vrsti bo sedel. Stranke oblikujejo svoje liste za evropske volitve v ozračju popolne sovražnosti. Od številke sedeža, torej, kako visoko si na listi, je odvisno, ali boš s poslovnim razredom tudi zares odletel. Zato tu ni več nobene ljubezni ali solidarnosti. Vsak hoče biti na vrhu. Vsak je prepričan, da mu prve številke že zagotavljajo realizacijo njegovih želja. Zato je treba absolutno razumeti kandidata Klemna Grošlja, ki se je dobro navadil tega poslovnega razreda in zavrnil sodelovanje, ker je pristal šele na sramotnem osmem mestu. /.../
Ne obljubljajte nam, kaj boste za nas dosegli v Bruslju. Raje priznajte, da boste tam dosegli nekaj zase. Ne prodajajte nam bučk o tem, kako vas bodo tam poslušali in kako boste uspešni. Poslušali boste le sami sebe, če vam bo sploh kdaj uspelo, da se boste povzpeli na govorniški oder. Ne nagovarjajte nas z visoko donečimi floskulami o zelenem prehodu in dolgotrajnem razvoju, ker vam bo šlo le za dolgost vašega mandata. Zeleni prehod pa bo za vas le zelena zavist, ko boste gledali druge, ki bodo imeli res vpliv in bodo upoštevani.
Zato bo najbolje, če boste sebe predstavljali kot žrtve. Kot nekoga, ki noče iti, ki mu ni mar za pot tja v tuje kraje, ker je tam grozno. Pokazati morate pripadnost domovini, ki je nočete zapustiti. Na pot se boste podali le zato, ker bomo mi to zahtevali od vas. Jelko Kacin je v zadnjem času rad prodajal dramatične zgodbe o tem, kako je služba tam v Bruslju ena sama groza. Nekaj nevzdržnega in v bistvu slabo plačanega. Eno samo odpovedovanje in življenje tam je nekaj najmanj kakovostnega na svetu." (dr)
