"Macron ima prav. Evropske države se bodo morale začeti, če še vedno verjamejo v vojaško zmago, pogovarjati o napotitvi vojakov v Ukrajino. Seveda obstaja tudi druga možnost. Diplomacija. Ugotovitev stanja na terenu. Iskanje političnega izhoda. Sedenje za pogajalsko mizo z zmagovitim Putinom. Podpis dobrega sporazuma o nenapadanju med Evropo in Rusijo. Se sliši bogokletno? Drži, za to bo treba imeti dober želodec. Glede na vse velike besede še toliko bolj. Nihče tudi ne ve, kako zavezati Putina k prihodnjemu mirovnemu ravnanju. Vse to je na mizi. In seveda bo Putin v tem primeru zmagoslaven. Se zdi tak poraz prehud? To ne bo prvi poraz teh zaveznikov. Spomniti se velja, kako 'smo' odšli iz Afganistana. Ali danes kdo opozarja na to, kaj se dogaja v talibskem Afganistanu? Govori kdo o pravicah žensk v tej državi? Je potreben še kakšen primer? Kako smo že 'mi' odšli iz Iraka? Naj bo dovolj.
Še nekdo je povedal – le z drugega zornega kota – dejansko isto kot Macron. Papež Frančišek je 10. marca pozval obe strani v vojni v Ukrajini, naj zbereta pogum za pogajanja in naj to storita, preden se stvari še poslabšajo. 'Najmočnejši so tisti, ki vidijo položaj, razmišljajo o ljudeh in imajo pogum, da zavihtijo belo zastavo in se pogajajo,' je dejal Frančišek v intervjuju za švicarsko televizijo RTS. Seveda so ga napadli z vseh strani in ga obtožili proruskih stališč. Macron in Frančišek sta dejansko predstavila dve možnosti. Je seveda tudi tretja. Ta se dogaja pred našimi očmi. Prva možnost je torej stopnjevanje vojne in napotitev evropskih vojakov v Ukrajino. Druga možnost so mirovna pogajanja in priznanje poraza. Tretja možnost pa je lažna (nezadostna) podpora, nadaljnje umiranje ukrajinskih (in da, tudi ruskih) vojakov in životarjenje milijonov Ukrajincev. Tu smo zdaj." (dr)
