"Poročilo o razvoju Umarja 2025 prinaša jasno sporočilo o vzgoji in izobraževanju, ki bi ga morala vlada končno začeti obravnavati kot prioritetno področje, od katerega je odvisna prihodnost Slovenije. Začetno zadovoljstvo ob podatku, da po Indeksu trajnostne in vključujoče blaginje (SIWB) za leto 2022 zasedamo šesto mesto, Eurobarometer pa nas je leta 2024 uvrstil med sedmerico držav EU z najvišjo stopnjo splošnega zadovoljstva, hitro splahni, ko se analiza dotakne znanja in spretnosti, ki so ključnega razvojnega pomena.
Izobraženost odraslega prebivalstva sicer ostaja razmeroma dobra in predstavlja ključen temelj za prihodnost. Žal pa česa podobnega ne moremo trditi za mlajše generacije, saj se je pismenost petnajstletnikov leta 2022 poslabšala. Zaskrbljujoči so slabi rezultati pri merjenju kompetenc mladih za trajnostni in digitalni razvoj ter dejstvo, da je ustvarjalno mišljenje in duševno počutje mladih med najnižjimi v EU. Še bolj pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da je bila v obdobju 2017–2022 domišljija najmanj cenjena lastnost, ki naj bi jo naši otroci imeli v primerjavi s povprečjem EU. /.../
O vlogi in pomenu vzgoje in izobraževanja se načelno strinjajo vsi odločevalci, žal pa le do trenutka, ko je treba storiti konkretne korake. Poročilo o razvoju zelo jasno pove, da brez ustreznega znanja in razvoja ustvarjalnosti ne bo gospodarskega preboja. Mogoče bo pa tokrat le privedlo do tega, da bodo politični odločevalci končno našli čas za temeljit zasuk v odnosu do področja vzgoje in izobraževanja, prav tako pa do zavedanja stroke, da je treba končno sprejeti rešitve – da ne bomo na nove učne načrte čakali dvajset let."
