"Slovenska vlada se je po številnih napovedih in odlašanjih končno odločila za izdajo državnih obveznic za individualne domače vlagatelje. Vlada naj bi z njimi pridobila nekaj dodatnih finančnih virov, varčevalci boljše donose, država pa spodbudnejši trg kapitala. Izdaja obveznic prihaja v obdobju politične krize, padca zaupanja v Golobovo vlado. Obseg izdaje ni velik, a je kljub temu tvegan. Finančni minister je zamudil najboljšo priložnost jeseni 2023, razvojni sklad za poplavno sanacijo bi bil za vlado politični in finančni zadetek. /.../
Slovenija je finančno shizofrena država čudaških varčevalcev. Slovenski odnos do finančnih naložb je protisloven. V evropskem merilu smo dobri varčevalci, izrazito konservativni in nezaupljivi do vrednostnih papirjev, pa hkrati pri vrhu glede naložb v kriptovalute. Vmesna črna luknja je finančna enigma, ki frustrira stroko in odločevalce, razkriva pa stereotip nacionalnega značaja Slovencev in naše skrite asimetrije, ki jih Nassim Taleb tako sijajno opisuje kot tveganje lastne kože. In če zaupamo številkam, potem je tistih 29 milijard prihrankov v bankah sila neenakomerno porazdeljenih. Zgolj dober odstotek varčevalcev ima tam več kot 100.000 evrov, tri četrtine fizičnih oseb ima tam manj kot 10.000 evrov. Množičen premik depozitov v obveznice na trg kapitala torej ni mogoč, bogati imajo druge boljše alternative, revni bolj cenijo likvidnost svojih finančnih drobtinic. Kot dokazuje Gabriel Zucman, neenakost v stopnjah in načinih varčevanja narašča. Dokaz več, da demokratizacija finančnih trgov ni druga stran ljudskega kapitalizma. /.../ Ljudske obveznice bodo svojevrsten finančni test za vlado, ministra Boštjančiča in predsednika Goloba." (dr)
