"Na straneh častitljive jezuitske revije La Civiltà Cattolica sem zasledil misel: Evropi so še vedno potrebni Ustanovitelji. Drži. Zlasti v teh časih potrebujemo ljudi z globokim uvidom, kaj Evropa je in kam naj gre. Take ljudi smo imeli: Schuman, Adenauer, De Gasperi, Delors, Kohl …; k njim spadajo duhovi iz 'druge Evrope': Havel, Wałęsa, Solženicin, Janez Pavel II. ...
Od evropskih volitev zato najprej pričakujem tisto, kar k volitvam samoumevno spada: dobre predstavnike in voditelje. Naj jih odlikujejo tako široka vizija kot čut za izbiro prioritet, tako čvrst miselni okvir kot sposobnost akcije. Kaj so prioritete, nam razodevajo dogodki, ki so nas stresli v zadnjih letih: biblijske kolone migrantov in z njimi povezan brexit, epidemija koronavirusa in določen kaos v institucijah, napad Rusije na Ukrajino in pomanjkanje realne moči, da odpravimo grožnjo. Ostal bom pri migracijah, meni ljubi temi, saj sem že kot študent redno prostovoljno delal z migranti in begunci. Enako je zdaj, ko si delim hišo z ukrajinskimi begunkami.
Da migranti hočejo v Evropo, pomeni, da Evropa vendarle ohranja starodavno materinskost, ki jo je podedovala od večkulturnega Rimskega cesarstva in od krščanskega veziva. Da migracije niso upravljane, kot bi morale biti, je prav tako na dlani. Namesto multikulti marsikje nastaja multikaos, med samimi članicami EU pa prihaja do globokih razdorov. Odhod Združenega kraljestva je nepopravljiva škoda. Skratka, že stanje migracij kliče po pravcati 'ustanoviteljski' modrosti evropskih politikov naslednjega mandata. A tu so še drugi ogromni izzivi."
