"Pred nekaj dnevi je v Gazi dobesedno ubijala tudi humanitarna pomoč: nekaj padal, s katerimi so iz letala na palestinsko enklavo odvrgli pakete hrane, se namreč ni odprlo. Kot bombe so paketi pomoči padli na ljudi in jih pet ubili. Metafora bi bila težko bolj grozljiva; natančna. /.../ 'Humanitarna katastrofa' je vendarle le politično korekten, kakršne koli odgovornosti za ukrepanje očiščen – osvobojen – izraz za izraelske vojne zločine in zločine proti človečnosti. Zločine človeštva. Ironija: odprtje pomorskega koridorja med Ciprom in Gazo, ki je od leta 2007 tudi pod popolno izraelsko pomorsko blokado, je 'pozdravil' celo predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu. Seveda se je zato treba vprašati, zakaj, za vraga, potem Izrael onemogoča, da bi v Gazo po kopnem – iz Izraela in iz Egipta, kjer imajo na meji s palestinsko enklavo glavno besedo prav tako pripadniki izraelskih varnostnih struktur – prišlo dovolj humanitarne pomoči.
Odgovor je preprost: ker lahko. Ker se veliki makiavelist Netanjahu skupaj s svojimi rasističnimi ministri zaveda, da bodo izraelski zločini – kolektivno kaznovanje Palestincev za grozodejstva Hamasa – ostali nekaznovani. In zaradi usodne zmesi nihilizma in cinizma, seveda: minulo soboto je iz pristanišča v Virginii proti vzhodnem Sredozemlju krenila ameriška vojaška ladja, katere posadka je specializirana za gradnjo improviziranih pristanišč. V Gazi ni delujočega pristanišča. Vse lepo in prav. A ameriška posadka bo za pot do Gaze potrebovala najmanj 50 dni. Temu se v političnem in športnem jeziku reče kupovanje časa.
Za prebivalce Gaze, ki so sestradani in brez možnost prekinitve ognja vstopili v muslimanski postni mesec ramazan, to pomeni smrtno obsodbo." (dr)
