DR
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗"Bližajo se lokalne volitve in najbolj sporno dejstvo je zagotovo, da resnih težav v praksi, ki bi napeljevale na odvzem pravice, ni bilo. Ni bilo krize na lokalnih volitvah, nobena občina ni imela težav s 'tujci', ni bilo primerov, ko bi bil sistem nevzdržen, ko bi občine utrpele škodo zaradi takšne pravice ali bi bili izglasovani 'nepravi' župani s pomočjo glasov, ki si jih nekdo ne želi. Zato je težko prezreti predvsem ksenofobno razsežnost celotne razprave.
S tem se vpeljujejo klasični vatli politične ksenofobije, ne nujno v obliki odkrite sovražnosti do 'tujcev', ampak skozi sistematično drugačenje, torej razlikovanje med 'nami' in 'njimi'. V praksi to pomeni ločevanje med tako rekoč naravnimi člani politične skupnosti in tistimi drugimi, katerih članstvo je pogojno, začasno in sumljivo.
Kot nam je vse to patriarhalno razložil novi minister Borut Rončević, potrebe po taki pravici ni: 'Moja soproga je iz Tajske in nima popolnoma nobene potrebe po volilni pravici v Sloveniji.' Da ne bi kdo posumil glede ksenofobije, je še pribil: 'Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da Slovenija s prišleki ravna zelo lepo. V Sloveniji pa naj volijo slovenski državljani.'
Pomislimo na protislovje, ki je v tem, da država ekonomsko in gospodarsko potrebuje 'tujce', tudi zdravnike, medicinske sestre, raziskovalce, strokovnjake in morda profesorje. Morda tudi profesorje sociologije in politologije z znanji o demokraciji in volilnih pravicah. Ko pridemo do političnih pravic, pa se zgodba nenadoma spremeni: nekatere bi jim resda dajali, politične pa jemali. 'Tujci' so dobrodošli, če plačujejo davke in opravljajo dela, za katera smo mi določili, da jih lahko, niso pa sprejemljivi kot politični subjekti. Lahko prispevajo ekonomsko in davčno, ne smejo pa politično in upravljalsko."
Vir: Vezjak.com
