S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah

Državni zbor je glasoval po šestih urah razprave na izredni seji, potem ko je obenem opravil drugo in tudi že tretjo obravnavo in zakon po hitrem postopku spravil iz procedure. Mudilo naj bi se, ker bodo naslednje lokalne volitve že novembra letos, so navajali predlagatelji iz SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter Resnice. In ponavljali, češ da mora biti volilna pravica vezana na (slovensko) državljanstvo. Nova opozicija (Svoboda, SD, Levica + Vesna) nasprotno trdi, da gre za poseg v pridobljene pravice brez utemeljenega razloga, za politični izbris, pri čemer naj se volilnih pravil tik pred volitvami naj ne bi spreminjalo.   

Sukič o sramoti

V razpravi so poudarjali, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga. Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti.

"Pred nami ni neka nedolžna mala tehnična spremembica volilne zakonodaje, pred nami je politična odločitev o tem, kdo sme biti del skupnosti in kdo ne," je poudarila Sukič in zakonsko spremembo označila za sramotno. Opozicija vidi nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci". Kdo bo naslednji, zanima opozicijo. 

Lisec: Manjšim krajem ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo

Andrej Kosi (SDS) je razlagal, da za tujce lahko zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Kot rečeno, v stranhah desno od levih menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Odvzem volilne pravice so utemeljevali, češ da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU, prav tako ne Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije zunaj EU. Priča da smo tudi fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo".

Novela po drugi strani omogoča, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikujejo več volilnih enot in ne zgolj eno, kot so s spremembo zakona določili v letu 2024. Predlagatelji z desnega pola so navajali, da imajo s tem prednost mestna in urbana območja, manjša naselja in manj poseljena območja pa da izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. Fajn da bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, tako poslanec Janez Beja (NSi, SLS, Fokus). 

"Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

Logarjevi Demokrati stališča stranke do zakona niso predstavili, sodeč po glasovanju pa so ga prav tako podprli.