"Zelo veliko pozornosti je bilo v zadnjem tednu namenjeno analizi Draghijevega poročila o konkurenčnosti, ki je namenjeno predvsem iskanju načinov, kako spodbuditi rast produktivnosti v Evropi ter zmanjšati razvojni zaostanek za ZDA in Kitajsko. Vendar je produktivnost le eden od načinov za doseganje višje gospodarske rasti. Zelo pomemben dejavnik je tudi demografija oziroma staranje prebivalstva. Dolgoživost posameznikov pomeni tako njihov dlje časa trajajoči prispevek h gospodarski rasti, ker tudi starejše osebe trošijo, kot tudi k višjim odhodkom držav za pokojnine in zdravstvo.
Struktura trošenja se spreminja in stopnja varčevanja praviloma narašča, saj starejši posamezniki ali družine nimajo enakih potreb kot mlade družine, prav tako pa so pri svojih odločitvah manj impulzivni in precej bolj občutljivi na novice, ki krožijo v medijih, še posebno če so te slabe. V skoraj vseh razvitih gospodarstvih sta napredek v medicini in zavedanje o zdravem življenju zvišala pričakovano življenjsko dobo. V zadnjih 50 letih se je ta po podatkih Združenih narodov podaljšala za deset let in naj bi se še podaljševala (2024, ZN). Po drugi strani rodnost z rastjo blaginje upada, kar je svojevrsten fenomen, ki se ga tudi države s širokogrudnim pristopom in podporo mladim družinam ne morejo uspešno lotiti. Na ravni posameznika tako daljšanje življenjske dobe seveda pozitivno vpliva na gospodarsko rast in blaginjo, na ravni družbe pa sprememba v strukturi družbe ter vzorcev potrošnje in varčevanja negativno vpliva na rast. Če je struktura varčevanja družbe močno vezana na nepremičnine, kot to velja za srednjo Evropo, in se stanovanjska gradnja ne povečuje dovolj hitro, to znižuje dostopnost mladih do nepremičnin in tudi prispeva k odločitvam mladih o otrocih."
