"Grobe kritike na račun EU – ali če hočemo, na račun Evrope – že dolgo prihajajo iz Trumpovega Washingtona in iz Putinove Moskve. Te kritike znajo biti podobno prostaške, po njihovem mnenju naj bi v EU vse bolj vladala degeneracija. Znotraj EU se o njej zelo kritično izražajo najrazličnejši evroskeptiki skrajno desne provenience. Kritično opletanje o in čez EU ima ponekod znotraj EU že dolgo domovinsko pravico tudi v levih krogih. In to ne samo pri skrajnih levičarjih, ampak tudi med neredkimi takimi, ki veljajo za leve liberalce. In slednje je res tudi pri nas, v Sloveniji. Od kod skrajno kritična drža nekaterih levih liberalcev do EU? Ali pa bi bilo bolje, da takšne leve liberalce označimo kar za levičarje? Je to poza? Včasih se zdi neverjetno, kaj vse so nekateri sicer načitani in izobraženi posamezniki pripravljeni storiti za svojo samopromocijo ter da izpadejo zanimivi. /.../
EU seveda ni popolna. Daleč od tega. Je pa EU del razvitega sveta z najvišjo kakovostjo življenja, v kateri so solidarnost, pravna in socialna država, liberalna demokracija, človekove pravice in zaščita manjšin deklarirane vrednote. To vedo povedati ne le migranti iz Afrike in Azije, ampak tudi Severni Američani, ki poznajo EU in so se znašli v primežu trumpizma. Evropska integracija je po drugi svetovni vojni nastala kot mirovni projekt. Sedem desetletij po njenem nastanku bi morala biti zelo ponosna na svoje dosežke. Pa evro, schengen, Galileo, Erasmus ... Teh dosežkov je veliko. Jemljemo jih za samoumevne, zato jih praviloma ne cenimo dovolj. Te dosežke tudi vrhovi EU, nemalokrat ujeti v suhi, sterilni in birokratski evropski novorek, zdaleč premalo in preveč redko hvalijo."
Vir: Delo
