"Marsikdo bo rekel, da ta 'en primer fizičnega napada s smrtnim izidom' ni enak drugim, ker je ta le kulminacija zanemarjanja romske problematike na Dolenjskem, kjer država kljub mnogim opozorilom ni reagirala. Ne drži! Kot prvo, minister Mesec je po desetletjih mižanja vseh ministrov pred njim spravil skozi vlado in parlament nekaj ukrepov (sankcije zaradi neobiskovanja šole in vrtcev …) iz nabora dolenjskih županov. Ki – tudi oni – v preteklosti in sedaj, razen opozarjanja in jadikovanja, niso storili ničesar. Še pomembneje pa je, da se opozorila o nasilju nad ženskami in razraščanju mladoletniškega nasilja pojavljajo precej dlje kot glede romskih incidentov, pa ob umoru v Pivki in nasilni smrti v Novem mestu tja nista prišla ne predsednik vlade ne predsednica države, domačini se niso zgrnili na ulico in desničarji niso zmagoslavno vzklikali 'saj smo vam rekli'.
Zakaj ne? Skrajna desnica že desetletja vztrajno uokvirja tako imenovano romsko problematiko v prid svoji politični agendi. Ta okvir je na skrajni desnici po vsem svetu enak in na tej liniji je tudi naša sekta. Bazira na podpihovanju strahu in iz njega izhajajočega sovraštva do Romov. Za ta cilj izkorišča vsak posamezni incident, ob kakršnem, če je vanj vpleten kak Slovenec, in ne Rom, ne trene niti z očesom. Slovenska levica se tudi v tem primeru obnaša enako kot sicer. Spregleduje, da gre v politiki v prvi vrsti za identitete, in ne za posamezne projekte, vprašanja, argumente. In zato, pa tudi zato, ker ima zaradi počasnega urejanja romske problematike, nasprotno od desničarjev, slabo vest, ni svojega okvira do tega problema nikoli oblikovala in promovirala. Zato je skrajno desni narativ vse bolj edini zveličaven tako v medijih (ste gledali tiste polurne rumene sage na Pop TV?) kot med ljudstvom."
