"V prvem razredu so svetovi brez atmosfere in življenja, kakršna sta v našem Osončju Merkur in Zemljina Luna. V drugem tisti, ki imajo atmosfero, a nimajo življenja. Taka sta Mars in Venera. Na svetovih v tretjem razredu obstaja življenje, a nima vpliva na svet kot celoto. Taka je bila verjetno mlada Zemlja. V četrtem razredu so svetovi z življenjem, ki znatno vpliva nanje, v zadnjem, petem razredu pa svetovi, na katere močno vpliva dejavnost napredne, energetsko intenzivne vrste. Zemlja naj bi bila v sedanjem obdobju nekakšen hibriden planet, na prehodu iz četrtega v peti razred.
Morda ste se ob tem spomnili na znano Kardashevo lestvico iz leta 1964, ki razvršča hipotetične tehnološko visoko razvite civilizacije glede na količino energije, ki jo lahko izkoriščajo, v tri skupine. Civilizacija tipa 1 izkorišča vse energetske vire na svojem domačem planetu, vključno s prestreženo svetlobo svoje zvezde (kar je za Zemljo še vedno oddaljen cilj), tipa 2 vso energijo svoje zvezde, supernapredna civilizacija tipa 3 pa celotno energijo svoje galaksije.
Kardasheva lestvica je bila predlagana kmalu po začetku vesoljske dobe za potrebe projekta iskanja zunajzemeljskih civilizacij Seti. Zato se morda sliši znanstvenofantastično in se niti ne trudi upoštevati kompleksnosti odnosa med civilizacijo in njenim planetom; kako, na primer, pridobivanje energije in potrošništvo s pretirano rabo naravnih virov ter povečevanjem količine odpadkov vplivata na planet in življenje na njem.
Žal pogled mnogih na Zemljo ostaja tudi po vseh teh desetletjih in fotografijah iz vesolja podobno omejen. Kot da ne razumejo, da je Zemlja naš edini planet in ni neskončna."
