(PORTRET TEDNA) Med korozivnim črnilom in umetno inteligenco

"Ključni steber razvoja NUK-a je projekt NUK2, ki ne bo zgolj razširitev obstoječih prostorov, ampak redefinicija knjižnice za 21. stoletje," pravi portretiranka. 
"Ključni steber razvoja NUK-a je projekt NUK2, ki ne bo zgolj razširitev obstoječih prostorov, ampak redefinicija knjižnice za 21. stoletje," pravi portretiranka. 
Jože Suhadolnik/Delo
Datum 23. november 2024 05:00
Čas branja 6 min
V nadaljevanju preberite:

- Do julija je bil ravnatelj NUK-a Viljem Leban, kot vršilec dolžnosti ga je nasledil Marijan Rupert, zdaj pa je za ravnateljico za naslednji petletni mandat imenovana dr. Jana Kolar. 

-Če smo mislili, da Leban in Rupert utelešata dve paradigmi NUK-a, bibliotekarsko-informacijsko in humanistično, je sedanja izbira ministrice za kulturo pokazala tretjo možnost.

- S kakšno vizijo NUK-a je prepričala vrhunska kemikinja, ki je še kot mlada znanstvenica odkrila metodo za učinkovito stabilizacijo papirja, ki vsebuje korozivna črnila, v zadnjem obdobju pa je zgradila kariero v evropskih raziskovalnih politikah?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
29%
413 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
318 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
262 glasov
Ne, zakaj pa?
21%
295 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
127 glasov
Skupaj glasov: 1415