(POGLED) Super leto bo. Supervolilno

Aktualna opozicija nam ta teden ni povedala nič novega, ko je obelodanila, da so predsedniki strank tako imenovanega četverčka KUL - SD, Levica, LMŠ in SAB - parafirali sporazum o sodelovanju po parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Organi strank bodo to verificirali naslednji teden.

O vsebini tega sporazuma še ne vemo veliko. Kot kaže, se tokrat vsi akterji držijo dogovora o nerazkrivanju in se ne "iztrčavajo", kar je že kdaj prej naredil Marjan Šarec.

Skratka, nič novega.

Že odkar si je opozicija opomogla od šoka, da po odstopu takratnega premiera Šarca ni bilo volitev, se trudi dajati vtis, da je složna v boju proti sedanjemu premieru Janši.

O tem sicer nihče v Sloveniji ne dvomi.

Dovolj je, da preštejemo interpelacije, ki so jih vložili - čeprav neuspešno. Dovolj je, da se spomnimo, da so hoteli za svojega kandidata za predsednika vlade postaviti kar Karla Erjavca.

Tako obupno so se trudili in tako obupani so že bili, da bi bil zanje dober kdorkoli - samo da ni Janša. Drugega pač niso zmogli. Niti kreativno, po politični moči pa tudi ne.

No, kakorkoli. Formalni sporazum o sodelovanju po volitvah, s katerim odklanjajo vsakršno povezovanje in sodelovanje z Janšo in s tistimi, ki so z njim zdaj v vladi, je za vse Janševe nevolivce močno sporočilo. Tudi to, da Slovenija po tej vladi potrebuje normalizacijo - kar je izjavila Alenka Bratušek -, je res. Dvojni res. Potrebujemo normalizacijo vladanja in normalizacijo življenja po koroni.

Obenem pa vsi vemo, da do sprememb po volitvah - ki si jih lahko obetamo enkrat v drugem kvartalu prihodnjega leta - ne bo prišlo, če bo opozicija svojo strategijo snovala samo na boju proti aktualnemu predsedniku vlade. Opozicija mora mobilizirati dodatno volilno telo. Angažirati množico neopredeljenih in nezadovoljnih, ki so neopredeljeni in nezadovoljni prav zaradi njih. Ker ne ponujajo dobre, kakovostne alternative zdajšnji vladi.

Nikakršnega smisla nima podpisovati sporazuma, v katerem bosta ključna vsebina delitev bodočih stolčkov in strinjanje s tem, kako bo tisti z največ glasovi prevzel vodenje vlade. Če ne bo vsebinskih premikov v programih in če volivci ne bodo verjeli, da je njihova namera podpisana zato, da bo dobro vsem, ne samo njim, potem si ne moremo obetati stabilne, trdne koalicije - niti sprememb.

Javnomnenjske raziskave - za katere Janša sicer trdi, da javno mnenje o politiki oblikujejo in ne zrcalijo - so ta hip za KUL ugodne. Korona dela zanje. PCT-pogoji, ki so skoraj čez noč vstopili v naša življenja, da bi zagotovili kolikor tolikšno normalnost, so pognali na Trg republike vse možne nasprotnike vseh možnih ukrepov in odlokov in nasprotnike mask, vlade, Janše, Hojsa, tega ali onega ministra ter te vlade in še prejšnjih zraven.

Zanimivo pa je, kako različno se v pripravah na bližajoče se volitve odzivata stranki, ki sta formalno v Janševi koaliciji - NSi in SMC. Slednja bo najprej z zamenjavo imena poskušala sprati s sebe sramoto, zaradi katere je ostala tako rekoč brez baze. Zato išče nove zaveznike, z drugimi strankami, in pot do volilnega praga. Pri tem oznanja svoj liberalni značaj, obenem pa računa, da ga bo še naprej podpiral konservativni, desni Janša, ki je bil na kongresu SMC tudi častni govorec.

Medtem pa Janšev največji naravni zaveznik Matej Tonin kot predsednik NSi že relativizira vlogo stranke v tej koaliciji. Tako je rekel 12. septembra v Žužemberku na taboru stranke: "Za vlade pod vodstvom SDS se je izkazalo, da so v stalnem konfliktu z mainstream mediji in levimi nevladnimi organizacijami. Vlade pod vodstvom novih obrazov [pa] so se vedno doslej izkazale kot strašansko neučinkovite. In vlade pod vodstvom antijanša konfederacije so bile vedno prepirljive in absolutno neučinkovite. Če voliš iste ljudi, težko pričakuješ drugačne rezultate."

Pri teh vladnih konfiguracijah je Tonin zelo spretno pozabil omeniti lastno stranko NSi in vso podporo, ki jo z ravnanjem in glasovanjem zagotavlja SDS pri stalnem konfliktu z mainstream mediji in levimi nevladnimi organizacijami pa tudi pri razgrajevanju demokracije in pravne države, razdvajanju ljudi, nespoštljivi, za politiko odurni komunikaciji, političnem kadrovanju in tako naprej.

Prihodnje leto bo supervolilno leto. Volili bomo poslance, župane in predsednika. Prihodnost je lahko lepša. Samo obkrožiti jo bomo morali znati.

* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.