Bojkot je ena najstarejših oblik nenasilnega političnega delovanja. Aktivira se v situacijah, ko formalna politika odpove, ko mednarodno pravo ostaja brez izvršitve in ko politični pozivi ne prinesejo nikakršnih posledic. Bojkot seveda ni brez tveganj. Vedno obstaja nevarnost, da politična vprašanja reducira na enostavne moralne izbire ali da simbolna dejanja nadomestijo politično strategijo. Toda alternativa ni nevtralnost. V času, ko se politične institucije pogosto zatekajo v proceduralnost in k administriranju nasilja, bojkot (ponovno) odpira prostor delovanja civilne družbe. Prav zato odločitev univerze ali javne radiotelevizije pomeni sprejeti odgovornost za svet, v katerem institucije delujejo in ga s svojimi odločitvami sooblikujejo.