
Svet se je poenostavil. Navsezadnje je tudi strankarstvo postalo enostavnejše. Povsod. Ko se je Donald Trump pred devetimi leti prvič trudil pridobiti nominacijo za republikanskega predsedniškega kandidata, se je debata sukala okoli tega, kakšen naj bo človek, ki se poteguje za vselitev v Belo hišo. David McCullough je tedaj opozoril na štiri kriterije Dwighta D. Eisenhowerja za presojo voditeljev, tj. na karakter, sposobnost, odgovornost in izkušnje. Vrstni red meril ni naključen. Izkušnje je mogoče pridobiti. Odgovornost se da privzgojiti. Sposobnost se lahko razvije. Značaj pa je, kar je bil že antični Grčiji – usoda. Kot zgodovinar se je McCullough čudil, da bi lahko stranka Abrahama Lincolna stavila na Trumpa. Seveda pa bi se dalo navesti tudi nasprotne primere ...