zadnje objavljene

pogledi

več
Michaela Hyskova, učiteljica zgodovine iz Karlovih Varov

mnenje

več

POGLEDI

(POGLED) Denar je lahko tudi breme. Kako in kje torej varčevati, kam investirati finančno premoženje?

Damijan Toplak Damijan Toplak
24.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Pred nekaj leti, ko smo v Sloveniji še imeli skoraj ničelno inflacijo, ni bilo potrebne pretirano veliko domišljije, da si oplemenitil prihranke. Poslovne banke, kjer ima slovensko prebivalstvo od nekdaj glavnino svojega finančnega premoženja, so pripisale pozitivne obresti že na vpogledne vloge, na tiste bolj dolgoročne vezave pa ni bila kakšna posebnost, če si prejel tudi pet- in večodstotne letne obresti. Danes so razmere povsem drugačne. Še vedno ima slovensko prebivalstvo ogromno bančnih depozitov - približno 25 milijard evrov, a zanje praktično ne dobi ničesar, in to v času, ko imamo več kot desetodstotno letno inflacijo. Le tu in tam kakšna tuja banka v želji po pridobivanju depozitov in pa novih strank ob pogoju prenosa bančnega poslovanja k njim za daljše ročnosti depozitov ponuja celo dva odstotka in tudi nekaj čez letnih obresti.

Andrej Petelinšek

Tako ne preseneča, da zgolj inflacija slovenskim bančnim varčevalcem realno letno "najeda" tri milijarde evrov ali kakšnih 1500 evrov na slehernega državljana. Približno toliko manj bo naš denar vreden čez leto dni, saj bodo cene večine izdelkov in storitev približno desetino višje. Alternativa bančnemu varčevanju in morda celo najbolj prikladni so lahko vzajemni skladi. Tako je bilo lani za 208 milijonov evrov neto vplačil, torej razlike med vplačili in izplačili, v vzajemne sklade slovenskih upravljavcev, še predlani je bilo neto vplačil 460 milijonov evrov, kar gre delno pripisati višjim predlanskim covid dodatkom, kakor so bili v preteklem letu, pa tudi bolj pozitivnemu vzdušju na borzah. To ponavadi spodbudi varčevalce, da več varčujejo v vzajemnih skladih. Toda če številke postavimo v pravi kontekst, potem je približno 510 tisoč varčevalcev lani imelo v slovenskih vzajemnih skladih slabe štiri milijarde evrov premoženja, kar pa je vsega 16 odstotkov, kolikor ga imajo v bančnih varčevanjih, pa tu sploh ni upoštevanih 9,2 milijarde evrov, ki jih imajo v bančnih depozitih naložena podjetja.

Spodbudno je tudi, da se je lani okrepilo trgovanje na Ljubljanski borzi, ko je celotni promet tam znašal 431 milijonov evrov ali dobrih 13 odstotkov več kot predlani. Kar 57 odstotkov celotnega borznega prometa pa je bilo z delnicama novomeške Krke in NLB. Ne nazadnje tam kotirajo odlične slovenske borzne družbe - vrednost vseh borznih družb na Ljubljanski borzi je bila konec minulega leta 7,6 milijarde evrov in izplačujejo po pet- in večodstotne dividende. Ob Krki in NLB so takšne še Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, Sava Re, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Petrol, Salus in številne druge. Če ne bi bilo grenke izkušnje več kot sto tisoč delničarjev z bančnim izbrisom leta 2013, ko je "izbrisal" njihove delnice Nove KBM, pa tudi drugih bank, bi verjetno imeli danes več posameznikov, ki bi si želeli in upali vlagati na slovenski kapitalski trg. Tudi če bi bile davčne spodbude za tovrstne naložbe v okviru tako imenovanega tretjega pokojninskega stebra. Tudi v obveznice države in najboljših podjetij, ki prinašajo po navadi dokaj visoke in fiksne donose, bi se lahko in moralo več investirati. Ne nazadnje nas ravno na področju energetike in obnovljivih virov energije ter zdravstva in socialnega varstva čakajo številni izzivi, kar bo ob lastniškem treba financirati z dolžniškim kapitalom.

Arhiv Naročnika

Ko je, predvsem v letih 2020 in 2021, ozek krog upravičencev prejemal precejšnje covid dodatke, je večina teh denarnih presežkov - ne pozabimo, da so bile številne trgovine in gostinski objekti dlje časa povsem zaprti - šlo v bančne depozite in pa v nepremičnine, delno v avtomobile, a je bila lani njihova ponudba, tudi zaradi težav na dobavnih trgih, omejena. Ker so cene številnih izdelkov in storitev na vsakodnevni ravni višje, ostaja prebivalstvu vse manj denarnih presežkov, sploh če njihove plače ne sledijo inflaciji. To za sabo pušča, kar je sicer dobro, stagnacijo rasti cen novih in rabljenih nepremičnin, pri avtomobilih pa tega trenda še ni zaznati. Umirja se tudi bančno varčevanje, če vemo, da so lani bančne vloge prebivalstva porasle "le" še za 5,7 odstotka. Še vedno pa ima večina slovenskih bank visoke presežke depozitov, sploh v primerjavi s krediti, zato verjetno še nekaj mesecev sploh ne bodo plačevale obresti na depozite svojih strank. Kot pravi eden od vodilnih slovenskih bančnikov, si želijo sprva (o)krepiti kreditiranje prebivalstva in podjetij, a jih pri tem ovirajo določene (regulatorne) omejitve.

Francis R. Malasig

V letu 2023 in v prihodnje bo moral varčevalec v Sloveniji krepko razmisliti, kako bo investiral svoje finančno premoženje, saj ekonomski strokovnjaki tudi za letos Sloveniji napovedujejo 5,8-odstotno inflacijo. Torej, če je nekdo imel v začetku lanskega leta 1000 evrov prihrankov, bi mu jih lahko zgolj lanska in letošnja inflacija "požrla" 16 ali 17 odstotkov in bi realno bilo njegovih nekdanjih tisoč evrov zdaj vrednih le nekaj več kot 800 evrov. Če bo ta za zadnjih dvajset let nam nenavadna in nadpovprečna inflacija vztrajala še prihodnja leta, pa bo treba toliko bolj paziti, kam usmeriti naše denarne presežke. V vsakem primeru pa se bo potrdilo, da je treba za kapital (po)skrbeti, saj ni samoumevno, da nam prinaša zgolj koristi. Razmišljanje o tem, kako ga plemenititi, je lahko celo breme. Morda je na mestu, da prihranke v takšnem obdobju raje investiramo v obnovo nepremičnine ali posodobitev našega voznega parka, morda pa v izobraževanje ali kakšno potovanje.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?