Kot je bila v nekdanji Jugoslaviji najbolj prepoznavna mariborska blagovna znamka TAM (Tovarna avtomobilov Maribor), bi lahko bil danes v državah Zahodnega Balkana in Bolgariji to COBISS, če bi ga, tako kot v Sloveniji, uporabljale vse knjižnice ter vsi bralci, učenci, dijaki, študenti, raziskovalci in drugi strokovnjaki s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Žal je bil lani projekt širitve mreže knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net dokončno pokopan. Zakaj se je to zgodilo in kdo je za to odgovoren?
Zgodovinski kontekst ustanovitve IZUM-a
Proti koncu 80. let je Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) izumil organizacijski model sistema COBISS kot platformo za razvoj knjižničnih informacijskih sistemov z vzajemno katalogizacijo ter enotnim vodenjem katalogov in bibliografij ob distribuirani obdelavi podatkov. To je bila svetovna inovacija (izum) na področju organizacije knjižničarstva, ki je pritegnila pozornost številnih univerz in nacionalnih knjižnic v takratni Jugoslaviji ter vodilnih institucij na področju knjižničarstva v svetu. Leta 1990 je bil RCUM preoblikovan v samostojno članico univerze – Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM), leta 1992 pa se je zaradi projekta COBISS.Net preoblikoval v samostojni javni zavod. Čeprav osnovna dejavnost IZUM-a nikoli ni bila znanstvenoraziskovalna, se še danes (kljub preteklim pobudam za spremembo imena) uporablja zavajajoče ime Institut informacijskih znanosti, kar v javnosti vzbuja napačen vtis o njegovi primarni funkciji.
Širitev mreže COBISS.Net je bila do leta 2010 mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja
Najprej je bila zgodba o uspehu
Širitev mreže COBISS.Net je bila do leta 2010 mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja, a se je zaradi podcenjevalnega odnosa takratnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do IZUM-a in projekta COBISS.Net nakopičilo tudi toliko razvojnih težav, da sem leta 2011 protestno odstopil s funkcije direktorja IZUM-a, temu pa sta sledila odstopa še dveh članic vodstva IZUM-a. Za izgubo kompetentnega vodstva z vizijo sta najbolj zaslužna dva Mariborčana: takratni državni sekretar dr. József Györkös in takratni predsednik upravnega odbora IZUM-a dr. Marjan Heričko. Kot koordinator projekta COBISS.Net sem z IZUM-om pogodbeno sodeloval še do leta 2016, a tudi novi direktor, Davor Šoštarič, ni uspel prepričati državnih uradnikov, da je treba spremeniti sestavo upravnega odbora in urediti status projekta COBISS.Net. Medtem je politično in finančno podporo projektu v letih 2013 in 2014 blokiral minister dr. Jernej Pikalo, v letih 2015 in 2016 pa sta bili zapravljeni še dve priložnosti za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev, za kar sta odgovorna ministrstvo za zunanje zadeve in tedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Leta 2017 je vodenje IZUM-a prevzel dr. Aleš Bošnjak, ki za to funkcijo ni imel in nima potrebnih kompetenc, a si je zaupanje vlade in zmanipuliranega upravnega odbora IZUM-a pridobil z obljubo poslušnosti in referenco, da je (bil) njegov svak minister Zdravko Počivalšek.
Civilna iniciativa in ignoranca politike
Leta 2019 je bila ustanovljena Civilna iniciativa za rešitev strateških razvojnih vprašanj IZUM-a in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net). Poleg mene so bili ustanovitelji vsi nekdanji rektorji UM, eden od nekdanjih rektorjev UL in prva rektorica UP, iniciativo pa je podprlo še šest nekdanjih ministrov in vsi nekdanji mariborski župani. Izpostavili smo naslednje predloge:
- Pod okriljem Kabineta predsednika vlade ali MZEZ vzpostaviti medresorsko koordinacijo politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta.
- Spremeniti model upravljanja IZUM-a in kompetentno sestavo upravnega odbora IZUM-a določiti v ustanovitvenem aktu IZUM-a.
- Projekt COBISS.Net umestiti med strateške (prioritetne) projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in Evropski komisiji predlagati financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev.
Podzemni računalniški center, ki je bil s pretežno evropskimi sredstvi zgrajen zaradi načrtovane širitve mreže COBISS.Net, je bil leta 2021 zapolnjen s superračunalnikom Vega. IZUM se pred tem ni ukvarjal s superračunalništvom
Kljub podpori dveh komisij državnega sveta sta podporo predlogom v državnem zboru v prejšnjem mandatu preprečila mariborska poslanca mag. Branislav Rajić in Lidija Divjak Mirnik, poslanci v aktualnem mandatu pa dlje od načelne podpore predlogom niso zmogli priti. Aktualni premier dr. Robert Golob ter ministri Tanja Fajon, Asta Vrečko, dr. Igor Papič in Ksenija Klampfer se na številna opozorila in predloge niso odzvali, temveč so reševanje odprtih vprašanj prepustili svojim podrejenim, ki pa le slepo ali preračunljivo podpirajo in usmerjajo poslušnega direktorja IZUM-a. Za ugrabitev IZUM-a in lanski pokop projekta COBISS.Net sta najbolj odgovorna:
- dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije na MVZI, in
- Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje na MZEZ.
Ugrabljena izum in IZUM
Vodstvo IZUM-a je koordinacijo razvoja strokovnih osnov vzajemne katalogizacije (sistema COBISS) že leta 2020 prepustilo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, namesto da bi IZUM oblikoval strokovno telo z udeležbo ekspertov iz nacionalnih knjižnic vseh držav v mreži COBISS.Net. Podzemni računalniški center, ki je bil s pretežno evropskimi sredstvi zgrajen zaradi načrtovane širitve mreže COBISS.Net, je bil leta 2021 zapolnjen s superračunalnikom Vega. IZUM se pred tem ni ukvarjal s superračunalništvom in le eden od zaposlenih se je prešolal, vse druge inženirje današnje 10-članske ekipe vzdrževalcev/upravljavcev superračunalnika je moral IZUM najti na trgu delovne sile. Nezakonito sestavljen in za odločanje o strateških razvojnih vprašanjih IZUM-a večinsko strokovno nekompetenten 9-članski upravni odbor IZUM-a je doslej zavračal obravnavo ugotovitev in predlogov Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net. Od marca 2025 dalje predsednik upravnega odbora IZUM-a tudi ni več predstavnik ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki financira dejavnost IZUM-a, temveč dr. Boštjan Vlaovič kot predstavnik ministrstva za digitalno preobrazbo, ki na državni ravni koordinira projekt nabave novega superračunalnika.
Poslovanje in delovanje IZUM-a je vedno bolj netransparentno, informiranje zaposlenih pa cenzurirano. IZUM je v letu 2025 iz naslova tržne dejavnosti v mreži COBISS.Net (večinoma s prodajo licenc za programsko opremo) ustvaril preko 500.000 EUR prihodkov. Neodvisno od tega je od dveh ministrstev (MZEZ in MVZI) za »širitev mreže COBISS.Net in promocijo« dobil 50.000 EUR, zahtevo (po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja) za razkritje dokumentacije, na podlagi katere je bila izdelana specifikacija porabe navedenih sredstev, pa je zavrnil z obrazložitvijo, da »z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga«.
Vlada RS je novembra 2025 s sklepom o ustanovitvi javnega infrastrukturnega zavoda Institut informacijskih znanosti k njegovim dosedanjim nalogam dodala dve novi usmeritvi z visoko prioriteto:
- upravljanje nacionalne infrastrukture zmogljivega računalništva in
- sodelovanje pri razvoju in upravljanju repozitorijev za raziskovalne rezultate.
Gre za očitno spremembo strateških usmeritev IZUM-a in kadrovsko krepitev za potrebe vzdrževanja novega superračunalnika v stavbi, ki jo ob Dravi gradi ARNES.
Vprašanje, zakaj je bilo treba zlorabiti in zapraviti reference ter razvojni potencial IZUM-a na področju knjižničarstva, da bi prišli do superračunalniškega centra, ki bi lahko bil oddelek ARNES-a ali samostojni javni zavod?
Propadli projekt COBISS.Net
Leta 2010 je bil realen strateški cilj IZUM-a v 5–10 letih v mrežo COBISS.Net poleg slovenskih povezati vse nacionalne, splošne, visokošolske in specialne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija, Srbija in Hrvaška), ob tem pa naj bi se število zaposlenih povečalo od 110 na 150. Današnje stanje je naslednje:
- V državah Zahodnega Balkana in Bolgariji je bilo konec leta 2025 v mrežo COBISS.Net povezanih šele 538 od blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic (tj. 41 %).
- V IZUM-u je 128 zaposlenih, a od tega najmanj 10 za potrebe vzdrževanja superračunalnika.
- V Albaniji in na Kosovu so propadla prizadevanja za vzpostavitev nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov pod vodstvom nacionalnih knjižnic.
- V Bolgariji je sistem COBISS implementiran samo v treh knjižnicah.
- Leta 2022 pompozno najavljena vključitev nekaterih hrvaških knjižnic v COBISS.Net je propadla.
- Informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti (E-CRIS) so v slepi ulici; države razvijajo alternativne rešitve.
- Lani je bila (tretjič) zapravljena priložnost za pridobitev 15 milijonov evropskih sredstev v okviru programa IPA za Projekt COBISS.Net – III. faza.
- Zaradi zapravljenega zaupanja v projekt COBISS.Net se predstavniki ministrstev za kulturo, znanost in izobraževanje iz sodelujočih držav konferenc COBISS ne udeležujejo več.
- Prvič v zgodovini sveta COBISS.Net se seje 7. 11. 2025 ni udeležil nihče od direktorjev nacionalnih knjižnic v mreži COBISS.Net.
Tako je, ker:
(1) v IZUM-u že devet let ni več nikogar s kompetencami za organiziranje nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in vodenje projekta širitve mreže COBISS.Net z mednarodno razvojno pomočjo, dr. Aleš Bošnjak pa sledi le interesom tistih, od katerih je odvisen njegov položaj, in
(2) Vlada RS ni vzpostavila predlagane medresorske koordinacije politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net, temveč so za ugled Slovenije očitno pomembnejši projekti odlagališč komunalnih odpadkov, vodovodnih omrežij …
Manipulacije s pokroviteljstvom Unesca
Po sporazumu o preoblikovanju IZUM-a v Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti pod pokroviteljstvom Unesca iz leta 2012 bi morala Vlada RS spremeniti sestavo upravnega odbora IZUM-a tako, da bi bil 5-članski in bi v njem svoja člana imela tudi UNESCO in svet COBISS.Net, a vlada tega do danes ni uresničila. Rezultat je naslednji: UNESCO in uporabniki storitev in proizvodov IZUM-a zunaj Slovenije nimajo nobenega vpliva na dejavnost in razvojne usmeritve IZUM-a, na sejah upravnega odbora IZUM-a se o problematiki širitve mreže COBISS.Net ne razpravlja (tabu tema), IZUM in njegovi partnerji v mreži COBISS.Net pa nimajo nobenih koristi od pokroviteljstva Unesca.
Na pročelju poslovne stavbe IZUM-a v Mariboru lahko preberemo »Skupaj krepimo zaupanje v znanost in razvoj«. Cinizem!
UNESCO je septembra 2025 napotil v IZUM dva eksperta družbe Strategicus Consulting iz Romunije, da evalvirata delovanje IZUM-a pod okriljem Unesca. Direktor IZUM-a je na seji sveta COBISS.Net 7. 11. 2025 pojasnil, da so bili zaključki razgovorov zelo pozitivni, direktor Urada za UNESCO na MVZI, Gašper Hrastelj, pa mi je 5. januarja sporočil, da so prejeli poročilo »izjemno pozitivne vsebine«. Kako je to mogoče, ni možno ugotoviti, ker dr. Aleš Bošnjak poročilo skriva celo pred zaposlenimi v IZUM-u. Morda pa se direktor IZUM-a zaveda, da pozitivno poročilo ne odraža dejanskega stanja.
Zaključek
Na pročelju poslovne stavbe IZUM-a v Mariboru lahko preberemo »Skupaj krepimo zaupanje v znanost in razvoj«. Cinizem! Sprašujem se, s čim IZUM krepi zaupanje v znanost in razvoj? Zaupanje se krepi z vizijo, transparentnostjo in doslednim uresničevanjem strateških ciljev, ne pa s skrivanjem za zaupanja vrednim imenom »Institut informacijskih znanosti«, pokroviteljstvom Unesca in popularnim superračunalnikom. Kolektiv IZUM-a seveda ni ogrožen, ker ima IZUM v Sloveniji monopol in zagotovljeno financiranje iz državnega proračuna, zunaj meja Slovenije pa s ponudbo le programske opreme nima več prednosti pred drugimi ponudniki knjižničnih aplikacij.
To je učbeniški primer, kako država z napačnim upravljanjem uniči lastni razvojni potencial. Maribor in Slovenija sta izgubila strateško prednost, ki smo jo na področju knjižničarstva v regiji Jugovzhodne Evrope gradili desetletja.
Z vsem tem sta bila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in minister za visoko šolstvo znanost in inovacije, dr. Igor Papič seznanjena 15. 2. 2026 z odprtim pismom, ki je dostopno preko spletne strani www.zacobiss.net.
* Mag. Tomaž Seljak je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ter dolgoletni koordinator projekta COBISS.Net.
