Dr. Andrej Stopar, RTV Slovenija, Washington, ZDA
"Postoj in poglej. To je pomembno. Kdo so gospe na sliki?" je pred meseci, ko so bili washingtonski muzeji in galerije še odprti, skušal dedek zadržati vnukinjo v drugem nadstropju Nacionalne galerije portretov. Nato se je obrnil k meni, naključni priči očitnega monologa: "Otroci morajo določene stvari dojeti. Morda je še pretežko zanjo. Ampak v tem življenju ni nič podarjenega."
Deklica se je vrtela in odvračala oči od slike Nelsona Shanksa Štiri sodnice, skupinskega portreta edinih ameriških vrhovnih sodnic: Sandre Day O'Connor (1981-2006), Ruth Bader Ginsburg (1993), Sonie Sotomayor (2009) in Elene Kagan (2010). Ne, v tem življenju nič ni podarjenega. Štirje pari oči ne bi zrli s te slike, če kongres 4. junija 1919 ne bi sprejel 19. dopolnila k ustavi ZDA in če več kot leto dni kasneje, 18. avgusta 1920, 19. dopolnilo ne bi bilo ratificirano. Američankam je prineslo volilno pravico; mimogrede, Slovenke so jo dobile 25 let kasneje. V času, ko je splošna volilna pravica nekaj samoumevnega, se bolj ukvarjamo z dvomi o poštenosti, morda celo smiselnosti volitev. Na jedilniku je jed, ki se imenuje interpretacija. Pravic, prava, politike, svobode, demokracije …
V družbi, v kateri uspevajo delitve, nezaupanje in prezir, ideološki spekter vrhovnih sodnic in sodnikov postaja vse pomembnejši za vsakdanje življenje
