Od premislekov in pozivov pisatelja Toneta Partljiča na proslavi ob spomeniku svobodi in miru na Poljani prek dneva proti homofobiji, pa vse do uglašene harmonike v Velenju. Seveda se je upanje o spravi ali vsaj strpnosti razblinilo že, ko smo zapuščali poljanski kozolec.
Nekoč nismo želeli posegati v intime, ker da se nas kriki nasilja in jok obupa za štirimi stenami ne tičejo, a zdaj v širšem smislu doživljamo, kot da so te štiri stene padle med in na nas, ki nas je vse preglasilo nasilje, je med drugim zapisano v črtici izpod Pece.
Zakaj nismo v tej civilizaciji zmogli izdelati avtomatizma, ki bi učinkoviteje sankcioniral najbolj očitna podpihovanja, hujskanja in grožnje, vsaj tako približno, kot sankcioniramo prometne prekrške, da bi morda vsaj kakšna kazen pristrigla peruti razraslega napuha?
Kam je zdrsnila meja, se nam že povsem ugrezajo dna pod dnom?
Nekoč nismo želeli posegati v intime, ker da se nas kriki nasilja in jok obupa za štirimi stenami ne tičejo, a zdaj v širšem smislu doživljamo, kot da so te štiri stene padle med in na nas, ki nas je vse preglasilo nasilje, je med drugim zapisano v črtici izpod Pece.
Zakaj nismo v tej civilizaciji zmogli izdelati avtomatizma, ki bi učinkoviteje sankcioniral najbolj očitna podpihovanja, hujskanja in grožnje, vsaj tako približno, kot sankcioniramo prometne prekrške, da bi morda vsaj kakšna kazen pristrigla peruti razraslega napuha?
Kam je zdrsnila meja, se nam že povsem ugrezajo dna pod dnom?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
