Da si je že kot deklica želela ustvarjati nakit in je sanjarila, da bo postala zlatarka ali umetnica, se danes, ko se počasi pripravlja na upokojitev, spominja Marija Frlic, Ptujčanka, ki je odraščala na gorenjskem koncu: "Kot je običajno s sanjami, se tudi moje niso izšle, izšolala sem se za cvetličarko, kar je tudi ustvarjalen poklic, opravljala pa sem različna dela in po tihem v sebi negovala željo po ustvarjanju nakita. Potem pa sem pred desetletjem odkrila polimerno glino, fimo maso, si rekla, to je to, in začela oblikovati nakit. Da so bile in so še to v glavnem rože, je verjetno treba pripisati cvetličarskemu poklicu. In če v začetku vse ni bilo, kot sem si želela, je vsak nov kos nakita bil lepši, bolj dovršen. Igrala sem se in se še igram z oblikami, barvnimi kombinacijami, ja, niti dva izdelka si nista podobna. To je poseben čar, ki me vedno znova navdihuje."
Izdelovanje nakita jo popelje v svet brez omejitev
Ostajajo prijatelji, a delajo vsak na svojem
Marijo Frlic je bilo zadnja leta mogoče videti na različnih sejmih. "Ja, prijetno obdobje svojega ustvarjanja sem povezala s Fürstovo hišo. Pred leti smo se tam, pod streho znamenite meščanske hiše, ki so jo po denacionalizaciji lastniki namenili kulturnemu delovanju, znašli številni ustvarjalci. Vabili smo na sejme, se družili, si tudi pomagali, zanimiva so bila srečanja z akademsko izšolanimi umetniki. Res prijetno obdobje je bilo to, a kot je to v življenju, se je tudi ta naša skupna zgodba ustvarjanja in oživljanja starega Ptuja počasi izpela. Ostajamo prijatelji, a delamo vsak na svojem. Jaz trenutno doma," pravi Marija, ki ji kot materi samohranilki ni bilo nikdar lahko, a kjer je volja, je moč.
Pomagajmo si in kupujmo lokalno
"Ustvarjam še vedno, se mi zdi, da je idej celo vse več. Izdelovanje nakita je zame neka vrsta meditacije, sproščanje, tudi hobi seveda. Odpelje me v svet, kjer ni omejitev in se lahko moja domišljija povsem razbohoti, takrat tudi na bolečine, ki me sicer dajejo, pozabim. Ustvarjam za vse generacije, največ seveda za ženske, pa tudi otroke, malo manj za moške. Letos se je naš običajni svet postavil na glavo, kot kaže, tudi prazničnih sejmov ne bo. Na srečo obstajajo socialna omrežja, sama sem dejavna na svoji facebook strani Artsija Marija Frlic, kjer me najdejo tisti, ki iščejo kak poseben kos nakita, pa na spletni tržnici, ki jo je vzpostavil spletni portal ptujinfo. Mislim, da je prav zdaj čas, da podpremo domače rokodelce, umetnike, kmete, da kupujemo lokalno, si tako pomagamo preživeti in komu pričaramo nasmešek na obraz."
