Ptujčani in obiskovalci mesta, ki jih zanima zgodovina, pri tem pa jih še posebej nagovarjajo arheološke najdbe, si lahko že te dni preko QR-kod virtualno ogledajo I., III., V. mitrej ter rimski lapidarij, rimsko peč in arheološki park Panorama. Za zdaj so kode, kot pravi Mihael Toš, avtor projekta, dostopne v Hotelu Mitra, kjer je, mimogrede, tudi v živo na ogled V. mitrej. Že prihodnje dni bodo QR-kode dostopne tudi na vseh omenjenih lokacijah arheoloških najdb.
"Pred tremi leti smo začeli s festivalom mitraizma, ki kar traja, zdaj je zaživel tudi VAM, Virtualni arheološki muzej, ki je zagotovo pomemben korak v procesu revitalizacije ptujske arheologije, ki jo sicer že desetletje skrivamo v depojih. VAM je del projekta Deo Soli, promocije ptujskih mitrejev, ki ga izvajamo od leta 2016," pravi Mihael Toš, ki poudarja, da je virtualna predstavitev zasnovana tako, da ima gledalec občutek, kot da je resnično stopil v enega od mitrejev, lapidarij ali prostor, kjer je videti ohranjeno rimsko peč, in kot da se sprehaja po ptujski Panorami. "Panorama skriva tolikšno bogastvo, da tiste, ki odobravajo vse številnejše prireditve na njenem griču, pozivam, naj odločajo umno. Ne gre namreč, da bi pozabili na skrito bogastvo, in prireditve naj se odvijajo na delu, ki vendarle ne pomeni skrunitve bogastva in pomena same Panorame kot arheološkega najdišča," poziva Mihael Toš.
Poudarja še, da je za Ptuj zadosti, da je, a se njegovi prebivalci tega kar ne zavedajo. "Imamo bogastvo, ki nam ga mnogi zavidajo. No, zdaj počasi tudi sami spoznavamo, da Ptuj ni le pust in da je vinska kultura mnogo več od pijančevanja. Mi smo rimsko mesto in na nas je, da s tem zavedanjem tudi gradimo svojo sedanjost in prihodnost," pravi avtor projekta, ki so ga pri delu podprli Hotel Mitra, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in Mestna občina Ptuj.
"Imamo bogastvo, ki nam ga mnogi zavidajo"
Da je digitalizacija stopila na vsa področja našega življenja, tudi v kulturo, in je temu treba slediti, poudarja tudi Peter Vesenjak, lastnik ptujskega Hotela Mitra. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, dodaja, da je digitalizacija neizbežna tudi v muzejski dejavnosti, a obenem je izpostavil problematiko, s katero se muzej srečuje že leta: kam spraviti vse arheološke artefakte. "Hranimo že več kot 600 tisoč arheoloških artefaktov, žal so ti skriti očem javnosti, spravljeni v lesenih zabojih in mesto počasi izgublja identiteto." Nuška Gajšek, županja Ptuja, je nekoliko bolj optimistična, saj meni, da za ptujsko zgodovino in arheologijo prihajajo boljši časi in da je korak k boljšim časom tudi virtualni muzej, ki bo omogočil veliko boljši dostop predvsem do zapostavljenih mitrejev. Ni skrivnost, da je bil vstop v mitreje velikokrat omejen. Zdaj bodo tudi mitreji prosto dostopni v virtualnem svetu.
