Po Ljubljani in Slovenski Bistrici, kjer so dolge vrste ljudi v jutranjih urah čakale na vpis pri splošnemu zdravniku, bomo morda podobni zgodbi že v kratkem priča v Lenartu v Slovenskih goricah. Tamkajšnji zdravstveni dom je namreč v dveh mesecih ostal brez dveh splošnih zdravnic, ki sta imeli skupaj 3100 opredeljenih pacientov. Obe odhajata v koncesijski ambulanti – Bojana Davidović v Maribor, Galja Višnar Kokol pa že dela v Poljčanah.
Toda za zdaj nič ne kaže, da bi se vodstvo zdravstvenega doma v Lenartu, na čelu katerega je že 26 let Jožef Kramberger, do leta 2022 občinski svetnik SDS, pretirano obremenjevalo s kadrovsko stisko. Čeprav je Galja Višnar Kokol že z začetkom oktobra začela delati drugje, je Kramberger svet javnega zavoda o njenem odhodu obvestil šele 23. septembra, torej le teden dni prej. Občina, ki jo vodi župan Janez Kramberger, tako še vedno ni objavila razpisa za novo koncesijo.
V zdravstvenem domu so nam pojasnili, da bomo odgovore na vprašanja dobili v zakonskem roku. A gre le za vrh ledene gore težav, ki jih imajo v Lenartu, nam je v zadnjih dneh dejalo več sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani. V tem zdravstvenem domu naj bi bilo namreč odhodov zdravnikov, ne samo splošnih, bistveno več kot drugje.
Zakaj so torej ljudje v Lenartu ostali brez zdravnika? In kdo je za to odgovoren?
Zdravnici dasta odpoved in zgodi se - nič
Omenjeni zdravstveni dom je najpomembnejša zdravstvena institucija v Slovenskih goricah. Ob Lenartu pokriva še območje občin Sveti Jurij, Sveta Trojica, Sveta Ana, Benedikt in Cerkvenjak.
Od leta 1998 ga vodi Jožef Kramberger, sicer splošni zdravnik, ki ima 165 opredeljenih pacientov. Deluje tudi v Domu svetega Lenarta, ki je v lasti mariborske Nadškofijske karitas. Tam je recimo leta 2020 cepil nekdanjega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja. Delo pomočnice direktorja v zdravstvenem domu za ekonomske, finančne in splošne zadeve pa opravlja Darja Petač, sicer partnerica Jožefa Krambergerja.
Težave so se začele avgusta, ko je dala odpoved zdravnica Galja Višnar Kokol. Ta je imela okrog 1000 opredeljenih pacientov. Izbrana je bila na razpisu za koncesijo v Poljčanah, ki je bil objavljen konec junija, kar pomeni, da bi v Lenartu za njen odhod morali vedeti že pred tem. A zgodilo se ni nič.
Nato je dala odpoved še zdravnica Bojana Davidović, ki je bila pripravljena delati bistveno več od veljavnih normativov. Sama je imela kar okrog 2100 pacientov. To je, preračunano v količnike, okrog 18 odstotkov več od državnega povprečja in skoraj 50 odstotkov več od normativov. Za primerjavo: obe zdravnici sta imeli skupaj skoraj toliko pacientov, kot znaša število vseh prebivalcev Lenarta.
V Lenartu morajo privabiti zdravnike iz drugih občin
Šele prejšnji teden se je na spletni strani Zdravstvenega doma Lenart pojavilo obvestilo za vse, ki so z odhodom Galje Višnar Kokol ostali brez izbrane zdravnice, da se lahko do prihoda novega zdravnika ali zdravnice obrnejo na posebno mobilno številko in elektronski naslov. Začela sta delovati šele s ponedeljkom, torej teden dni po odhodu zdravnice.
Da bodo v Zdravstvenem domu Lenart čez noč našli novega splošnega zdravnika, pri katerem bi se lahko opredelilo več kot tri tisoč ljudi, je malo verjetno. Že nekaj let naj bi namreč imeli stalno odprt razpis za novo zaposlitev, a nanj ni nobenega odziva. Najnovejši rok za oddajo prijave se je iztekel v četrtek.
Še konec septembra je imelo svojega zdravnika 19.358 ljudi, čez dober mesec jih bo imelo opredeljenega le še 16.200
"Vsak, ki razmišlja o prijavi, se za informacije najprej obrne na zdravstvene delavce, ki so nazadnje zapustili zdravstveni dom, in se pri njih pozanima o pogojih za delo," nam je pojasnil eden od tamkajšnjih zdravnikov.
Bolj verjetno je, da bodo v Lenartu dobili novega koncesionarja, ki ga bodo morali privabiti iz katere od okoliških občin. Seveda mu bo morala občina kaj ponuditi. Na primer ustrezne prostore za opravljanje ambulantne dejavnosti in ugodno najemnino. Temu pa naj ne bi bilo naklonjeno vodstvo zdravstvenega doma.
Zakaj koncesionarji ne delajo več na urgenci
Sogovorniki iz zdravniških vrst v Lenartu, ki so želeli ostati neimenovani, so nam v en glas zatrdili, da je za kadrovske težave odgovorno vodstvo zdravstvenega doma. Eden od glavnih razlogov za zadnje odhode splošnih zdravnikov naj bi bila preobremenjenost. "Samoumevno je bilo, da se dela na polno in preko delovnega časa. Zdravniki smo prišli do točke, ko je delo prenaporno," je dejal eden od njih.
Ob rednem delu splošni zdravniki namreč opravljajo tudi istočasno delo v urgentni ambulanti. To pomeni, da lahko tisti dan, ko so razporejeni tja, delo v svoji ambulanti izvajajo le, kadar ni nujnih primerov. Ko so, pa je zdravnik izven svoje ordinacije tudi od dveh do treh ur. Ob tem pa njegovi pacienti čakajo v čakalnici. "To pa je tudi najpogostejši vzrok za odhod zdravnikov iz javnega zavoda k zasebnikom," je Kramberger pred dnevi povedal za enega od lokalnih medijev.
Toda te težave so se v začetku letošnjega leta še zaostrile. Takrat so se koncesionarji prenehali vključevati v urgentno dejavnost, zaradi česar je ta obveznost v večji meri padla na ramena zaposlenih v zdravstvenem domu. Do tega naj bi prišlo zaradi večletnih odprtih vprašanj med koncesionarji in vodstvom zdravstvenega doma. Ta naj jim ne bi plačeval oziroma omogočal izobraževanj, še do leta 2022 pa naj bi za delo v urgentni dejavnosti prejemali celo nižje plačilo od kolegov iz zdravstvenega doma.
"Direktor zdravstvenega doma nikoli ni poklical nas koncesionarjev, da bi se usedli in skupaj poiskali rešitve. Še na sestanke, ki smo jih imeli in ga povabili, ni prišel. Mogoče enkrat v treh letih," je dejal drugi sogovornik. Še naprej bi delali v urgentni službi, če bi se pokazala vzajemna pripravljenost za reševanje problemov," je dodal.