V zasebnem muzeju na Dravskem polju na ogled kamnine vulkana z Islandije

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
12.12.2021 04:00

Zbiratelj, raziskovalec, profesor Viljem Podgoršek je svojo bogato zbirko kamnin v Dragonji vasi na Dravskem polju obogatil s posebnimi primerki.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V muzeju Pangea je videti strjeno lavo z vulkana na Islandiji.

Marjan Šenica

Viljem Podgoršek, profesor geografije in zgodovine, je leta 2007 v Dragonji vasi na Dravskem polju v občini Kidričevo uredil zasebni geološko-paleontološki muzej Pangea. Zbirka mineralov, fosilov in kamnin, ki jo je uredil po strokovnih muzejskih standardih, šteje več kot deset tisoč eksponatov iz različnih krajev Slovenije in sveta ter je največja tovrstna zasebna zbirka v Sloveniji. To leto je bogato zbirko obogatil z vulkanskimi kamninami, ki jih je prinesel z raziskovalnega potepanja po Islandiji.

Marjan Šenica

"Ogled zbirke kamnin in mineralov je mogoč tudi v teh časih, je pa dobro svoj obisk napovedati. Zadnje mesece si vse več ljudi želi ogledati najnovejše vulkanske kamnine, ki sem jih prinesel z Islandije. Avgusta sem obiskal omenjeni otok in na potovanju nabral nekaj vzorcev strjene bazaltne lave ob vulkanu Fagradalsfjall, ki je začel delovati sredi letošnjega marca. Kamnine, ki so zdaj na ogled, sem odlomil od roba vulkanskega jezika, ki se je razlezel po manjši dolini. Z osrednjega dela jezika se je mestoma še kadilo, prav tako pa se je slišalo pretakanje lave v notranjem delu. Sam vulkan je še vedno deloval v ozadju, vendar je lava odtekala na drugo stran. Policija je nadzorovala številne obiskovalce, predvsem v smislu, da se kdo ne bi povzpel na strnjeno zgrbančeno črno kamninsko gmoto, saj je obstajala nevarnost, da bi se skorja zlomila. Jemanje kosov bazaltne lave pa jih očitno ni motilo. Večjo težavo je predstavljal prevoz z letalom, saj bazaltne kamnine vsebujejo veliko železa in so težke," pravi Podgoršek in še dodaja, da so na prelomih resnično mladih vulkanskih kamnin lepo vidni številni zelenkasti kosi steklastega videza olivina, ki ga je magmatski tok prinesel iz zemeljskih globin.

Marjan Šenica

V luknjah, ki nastanejo ob ohlajevanju in zniževanju tlaka, so mestoma nastali beli kristali še nedoločenega zeolita. Vulkan, ki ga je obiskal, je v bližini Keflavika, kjer je tudi mednarodno letališče. Sicer pa so ostali vulkani, ki so delovali v zadnjih obdobjih, razpršeni po Islandiji, kar imajo sami izredno lepo predstavljeno v muzeju. "Ob ogledu posebej razstavljenih kamnin v tem mojem muzeju se običajno razvije debata o olivinih, ki jih poznamo na Gradu na Goričkem in so predstavljeni v Vulkaniji. Velja omeniti, da so tukaj v kamnini prisotne olivinske nodule, kar pomeni da je v manjših 'gnezdecih' veliko zrn olivina, ki se ob prelomu matične kamnine delno razsujejo, medtem ko so v omenjenem bazaltu z Islandije posamezna zrna olivina videti, kot da bi bila vanjo zalita," še razlaga Viljem Podgoršek, ki vabi vse, da ga obiščejo v muzeju Pangea, kjer jim bo rade volje predstavil tudi druge pridobitve zadnjih dveh let.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta