V občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi največji evropski projekt v njihovi zgodovini

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
12.10.2021 16:05
S posodobitvijo in razširitvijo vodovodnih povezav vodovod ne bo več presihal.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Karolina Putarek

V občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so poleti začeli največji evropski projekt v svoji zgodovini. Gre za posodobitev in razširitev regionalnih in občinskih vodovodnih povezav, ki bosta boljšo oskrbo s pitno vodo omogočili za skoraj 15 tisoč prebivalcev. Naložba je vredna nekaj več kot 8,4 milijona evrov in jo večinsko omogočata kohezijski sklad EU in državni proračun, v le manjšem deležu pa tudi vključene občine.

S posodobitvijo bodo izboljšali tehnične lastnosti že obstoječega sistema, ki bo po maju leta 2023 zmogel dobavljati več vode. Sedanji sistem je zaradi omejitev v zmogljivostih v sušnih obdobjih pogosto povzročal težave, saj so nekateri zaselki dobili premajhne količine vode in so jo zato do njih morali voziti z gasilskimi vozili. Cilj naložbe je tudi zmanjšati vodne izgube na sistemu, saj bodo dotrajane azbestne cevi zamenjali s sodobnimi.

​Na tretjini del

Kot pojasnjuje Roman Rozman, skrbnik projekta in višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja na ormoški občini, sta izvajalca, Komunalno podjetje Ormož in Cestno podjetje Ptuj, lahko ob ugodnem vremenu v septembru lahko delala po načrtih: "Istočasno delajo na dveh gradbiščih in do začetka oktobra so naredili približno slabo tretjino del, ki predstavljajo četrtino vrednosti celotnega projekta. Doslej so položili 5,5 kilometra cevovoda Hajndl-Kostanj, 600 metrov cevovoda Ormož-Hum in dva odseka na potezi Hajndl-Ormož, od katerih je eden dolg 800 in drugi 1500 metrov. " Pravkar izvajajo pripravljalna dela na vodohranu in prečrpalni postaji v Vičancih, na vodohranu Kostanj in prečrpalni postaji Hum.

Kot je še povedal Rozman, je imel doslej v vseh treh občinah javni vodovod 6338 priključkov. Na novega bodo predvidoma priključili še 14 gospodinjstev. Tako bo ob koncu del sodobno vodovodno omrežje zagotavljalo pitno vodo za nekaj manj kot 15 tisoč prebivalcev.

Župani in izvajalci so zadovoljni s potekom naložbe. 
Darja Lukman Žunec

Ormoški župan Danijel Vrbnjak je poudaril, da je to sploh največja naložba v zgodovini občine, zato je še posebno vesel, da so zanjo pridobili izdaten delež evropskega denarja, brez katerega temu zalogaju ne bi bili kos. Dan, ko so dela končno začeli, pa je označil kar za zgodovinskega. Zanje je pomembno tudi "izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, saj bodo občani dobivali zdravo, neoporečno pitno vodo, zaradi boljšega hidravličnega stanje sistema pa bo oskrba tudi varnejša".

Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, je spomnil, da so glavno vodovodno navezavo med Ormožem in Središčem sicer dobili že v prejšnjem podobnem projektu, a je zdaj zanje pomembno, da bo vodooskrba dovolj izdatna in stalna tudi za "gospodinjstva v manjših in višje ležečih zaselkih". Tomaževski župan Mirko Cvetko je ocenil, da je za njegovo občino posodobljen vodovod velika pridobitev, saj si želijo, da bi občani, tudi mlajši, ostajali doma, za kar pa morajo biti urejeni vsaj osnovni pogoji.

Osem let priprav

Kot je povedala direktorica ormoške občinske uprave Milena Debeljak, so imeli s pripravo dokumentov in prijavo na razpis od začetka projekta veliko dela, saj je bilo v vseh treh občinah skupno treba podpisati okoli 700 služnostnih pogodb. Projekt so prvič uvrstili v regionalne projekte v statistični regiji Podravje že pred sedmimi leti. Zato je zdaj vesela, da so ga pripeljali tako daleč, da lahko črpajo evropski in državni denar zanj.

Vrednost celotne naložbe v ormoško območje, ki sodi v četrti sklop regijskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave, je 8,428 milijona evrov. Občine so iz kohezijskega sklada zanjo pridobile 48 odstotkov denarja in še 33 odstotkov iz državnega proračuna.

Glavni izvajalec gradbenih del je Komunalno podjetje Ormož (KPO) v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj. Lidija Zorjan iz KPO pravi, da dela potekajo nemoteno ne glede na to, da je koronska kriza povzročila nekaj težav pri podizvajalcih. Krizni čas bo prinesel tudi nekaj nepričakovanih podražitev materialov in opreme ter težave zaradi dolgih dobavnih rokov za cevi in pripadajoče dele. Poudarila pa je, da bo naložba, četudi bodo na novo naredili le 14 priključkov, pomembna za obstoječe uporabnike, saj bo prinesla tudi manj izgub vode v omrežju.

Naložba obsega številne objekte, največji med njimi pa so novi vodohran v zaselku Kostanj, in tri obnove in razširitve obstoječih vodohranov na Humu, Hajndlu ter v Vičancih. Na novo bodo uredili dve območji hidrofornih postaj na Humu in v Vičancih ter obnovili vodno prečrpalnico v Pušencih. Skupno bodo posodobili skoraj 26 kilometrov cevovodov na potezah Ormož-Hum-Vodranci, Godeninci-Vodranci, Hajndl-Vičanci, Kostanj-Velika Nedelja-Podgorci ter Hajndl-Koračice in Hajndl-Ormož.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta