Tjaša Gajšek
V Miheličevi galeriji je na ogled medmuzejska razstava Dediščina in moč mitov s podnaslovom Materialna kultura in njena interpretacija skozi mite in pripovedi. Nastala je ob sodelovanju devetih slovenskih muzejev, kjer so po lastni presoji izbrali predmet z mitološko zgodbo, in dveh fakultet (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Celje, Mestni muzej Krško, Koroški pokrajinski muzej, Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, Tolminski muzej, Gorenjski muzej, Posavski muzej Brežice, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).
Razstava Dediščina in moč mitov je druga v nizu povezovanj slovenskih muzejev s skupnim ciljem doseči večjo prepoznavnost dediščine. "Razstava opominja na prežetost zahodne civilizacije z antično mitologijo, v duhu sodobnega muzealstva je vsebinsko povezala primarne muzejske vede in kustodiate v skupnem sporočilu: ljudsko znanje, verovanja in vrednote so usnovljene v dediščini in ubesedene v mitih," so zapisali ustvarjalci. Ti so želeli z razstavo opozoriti na bogastvo znanj, ki so shranjena v muzejskih predmetih: "S pomočjo mitov smo se tem znanjem približali in odprli pogled na človekovo dojemanje sveta v preteklosti. Opozoriti smo želeli na bogastvo pradavnih človeških vedenj, vtkanih v snovno dediščino, in vzpodbuditi obiskovalce k prepoznavanju in ozaveščanju lastnega nezavednega, razodetega v mitih." Miti podobno kot vse pripovedno blago predstavljajo veličasten in neizmeren delež nesnovne dediščine.
Izbrani predmeti prinašajo mitološke zgodbe o Dionizu, Afroditi, Nike, Zevsu, Hermesu, Hefajstu, Aktajonu pa tudi o kralju Matjažu in Freisinških škofih. Preko njih ustvarjalci pripovedujejo zgodbe o ljudeh, ki navkljub sijajnim tehniškim dosežkom sodobnega sveta ohranjajo svojo nespremenjeno notranjo bit. Dediščina je zakladnica skupnih, neodkritih moči, nosilka močnih in skrivnostnih generacijskih vezi, ki nas obvezujejo k spoštovanju in ohranjanju dediščinskega okolja za naše zanamce, beremo ob razstavi.
V Miheličevi galeriji so za ta veseli dan kulture 3. decembra napovedali brezplačno javno vodstvo po razstavi. Ta bo na ogled do 19. januarja 2025.
