Vlada je konec aprila sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz evropskega sklada. Za projekte, ki so v načrtu že navedeni, bo denar na voljo neposredno, za preostale bodo resorna ministrstva objavila razpise. Med navedenimi projekti pa ni nobenega ptujskega, niti dolgo let načrtovane izgradnje urgentnega centra niti arheološkega razstavišča, čeprav je v načrtu med drugim za ukrep "trajnostne obnove in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem" namenjenih 47 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 32 za kulturne spomenike v lasti države in 15 milijonov za lokalne skupnosti. "Izvedlo se bo investicije šest državnih kulturnih spomenikov: Prešernova hiša v Vrbi, grad Negova, dvorec Dornava, grad Viltuš, grad Turjak, samostan Bistra. Za kulturne spomenike v lasti občin se bo izvedel javni razpis," lahko beremo v načrtu.
(Pre)dobro vzdrževan?
Kaj je razlog, da v načrtu ni vsaj v preteklosti prav s strani države podprte ureditve ptujskega arheološkega muzeja v grajski žitnici, ki se je omenjal tudi kot eden prednostnih projektov, smo povprašali na ministrstvu za kulturo. Kot pojasnjujejo, je bil "poudarek pri izbiri prijavljenih projektov na urejanju prostorskih pogojev za izvajanje arhivske dejavnosti, se pravi tako centralnih zgodovinskih kot tudi pokrajinskih arhivov, ki predstavljajo zgoščen zgodovinski spomin, in celostni obnovi najbolj ogroženih gradov v Republiki Sloveniji, ki so potrebni urgentne prenove". Ptujski grad pa da je primerjalno z uvrščenimi prioritetnimi investicijami ministrstva v dobrem stanju in je bil redno vzdrževan.
Obliži arheologiji
V letošnjem letu je na Ptuju, na Muzejskem trgu, na območju nekdanje polnilnice Kmetijskega kombinata, predvidena vzpostavitev arheološkega depoja odprtega tipa. Denar je zagotovljen v občinskem proračunu, pa tudi vse potrebno po besedah direktorja muzeja poteka: "Torej restavriranje prvovrstnih kamnitih eksponatov. Ti so trenutno večinoma v lesenih zabojnikih v kleti nekdanjega kombinata. V novem depoju bodo prostor našli eksponati, ki so trenutno neustrezno hranjeni, ali so na dvorišču na Muzejskem trgu ali pa na turnirskem prostoru gradu. Po domače rečeno, gre za eksponate oziroma spomenike, ki trenutno ležijo na prostem." V naslednji fazi naj bi na mestu sedanjih lop ob dominikanskem samostanu uredili še sodoben lapidarij. Kot je še povedal Lorenčič, pa po občasni razstavi, posvečeni 30-letnici države, od jeseni naprej razstavišče Salon umetnosti v celoti namenjajo arheologiji: "To je na neki način obliž, a daleč od tega, kar bi ne samo muzej, ampak mesto potrebovalo."
Kot so še zapisali na ministrstvu, je grad Ptuj kulturni spomenik državnega pomena, ki je v državni lasti. V obnovo in investicijsko vzdrževanje kompleksa pa je država od leta 1998 do konca leta 2020 vložila dobra dva milijona evrov: "Večjo investicijo je predstavljala obnova grajske konjušnice; ta je potekala v dveh fazah, in sicer leta 2005 je bila izvedena statična sanacija, ki je bila sofinancirana iz evropskih sredstev, in kasneje leta 2010 je bila izvedena tudi dokončna sanacija objekta. Sledila je tudi celotna obnova strehe grajske stavbe v letih 2013-2017." Ministrstvo pa je med drugim zagotovilo sanacijo delov grajskega zidu in jih načrtuje tudi v prihodnje.
Predlog za sanacijo nekdanje grajske žitnice za prezentacijo arheoloških ostalin Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož pa po mnenju ministrstva tudi odpira več vprašanj in izrazitih finančnih dilem: "V objektu so depoji muzeja, za katere je treba najprej najti ustrezne druge prostore v lasti ustanoviteljev muzeja, nato zagotoviti zajetna finančna sredstva za celostno sanacijo objekta, ki pa je primerjalno z drugimi objekti v dobri kondiciji."
Znova dominikanski samostan
Po neuradnih informacijah pa muzej, kljub podpori ministrstva v preteklosti, tudi naj ne bi bil med prioritetnimi projekti, ki naj bi jih financirali iz kulturnega evra. "V prvi vrsti to pomeni, da bomo morali iskati druge rešitve oziroma bo morala zelo aktivno vlogo odigrati ptujska občina kot soustanoviteljica," pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleksander Lorenčič. Kot mogoča lokacija za razstavne prostore se sicer po besedah Lorenčiča znova omenja dominikanski samostan, katerega obnova je še nedokončana, zlasti prvo nadstropje in podstrešje: "Seveda pa bo treba najti rešitev tudi za depojske prostore, kar utegne biti večja težava. Saj je muzej, že v skladu s svojim poslanstvom, opravljanjem službe, dolžan po določenem času prevzemati vse gradivo z območja, ki ga pokriva. In že zdaj imamo precejšnje težave, kam vse to gradivo deponirati."
Potuha zanemarjanju v preteklosti?
Na ptujski občini pojasnjujejo, da so glede ključnih projektov aktivno komunicirali z ministrstvi in bi bilo zato pričakovati, da bi se kakšen od njih znašel na seznamu strateških projektov države. Vlada in nekatera ministrstva so tako v preteklem in tem letu zbirala projektne predloge za vključitve v državne projektne sezname, ki so jih posredovali tudi z občine in ZRS Bistra Ptuj v vlogi regijske razvojne agencije. Med drugim za III. fazo obnove dominikanskega samostana, izgradnjo neprofitnih stanovanj v občini in vzpostavitev arheološkega muzeja v stavbi grajske žitnice. ZRS Bistra je pripravilo projekt izgradnje spodnjepodravskega vodovoda. Med projekti, ki so bili lani in letos posredovani, pa so bili tudi urgentni center bolnišnice, obnova strehe OŠ Olge Meglič, druga faza obnove in izgradnje prizidka OŠ Mladika, obnova mestne hiše, sanacija stavbe upravne enote, ureditev centralne kuhinje in uprave Vrtca Ptuj, rekonstrukcija Volkmerjeve ceste, gasilski dom Pacinje, izgradnja garažnega platoja, dom upokojencev Žabja vas, projekt turistične prezentacije arheologije na Panorami, tudi vitalizacija Ptujskega jezera in še mnogi.
Glede izgradnje urgentnega centra zagotavljajo, da so vseskozi peljali aktivne pogovore, kako bi peljali finančno konstrukcijo prepotrebne izgradnje: "Na ministrstvo smo večkrat naslovili idejo, da finančno konstrukcijo zapremo, bodisi s prodajo nepremičnin, ki so v lasti občine, bodisi z evropskimi sredstvi, ki so na voljo iz fonda covid."
Po mnenju Andreja Čuša, državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj, gre vzroke, da ptujski projekti niso bili uvrščeni med prednostne, iskati tudi v ravnanju najvišjih organov oblasti na Ptuju. "Jaz sicer ne bi rekel, da je že vse odločeno oziroma izbrano, saj se bodo sredstva delila na razpisih. Tam bodo pa potrjeni projekti, ki bodo pripravljeni na izvedbo. Projekte je namreč treba zaključiti do konca leta 2026, vključno s črpanjem sredstev in plačilom. Dejstvo je, da bodo občine, ki bodo imele pripravljene projekte, ta sredstva prej ali slej dobile," je prepričan Čuš. "Ptujska urgenca ne more biti financirana iz evropskih virov, ker so bile urgence že v stari finančni perspektivi grajene s pomočjo kohezijskih sredstev. Zagotovo pa lahko namignem, da se stvari zelo dobro odvijajo in sem se tudi sam zelo zavzel," pa glede izgradnje urgence pravi Čuš.