Darja Lukman Žunec
Na izredni seji upravnega odbora (UO) ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) Slovenije so že konec julija sprejeli vrsto sklepov, ki se nanašajo na omilitve posledic treh zaporednih julijskih neurij z močnim vetrom in točo. Takrat je po podatkih ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda neurje poleg ptujskega kmetijstva močno prizadelo tudi bistriško in lenarško. Škoda je na vseh območjih skupaj dosegla dobrih dvanajst milijonov evrov, samo na ptujskem pa je denimo zajela skoraj 11 tisoč hektarjev njiv in trajnih nasadov in znaša 11,272 milijona evrov. Na zadnji, oktobrski seji OU te območne izpostave KGZ pa so analizirali, kako njihove sklepe in zahteve uresničujejo odgovorni. Kot je povedal Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, so v zavodu naredili vse, da bi bili ukrepi, s katerimi so seznanili tako kmetijsko kot okoljsko ministrstvo ter druge ustanove s področja kmetijstva in tudi predsednika vlade, čim bolj upoštevani.
Milan Unuk je, razočaran nad počasnim ukrepanjem po letošnjih neurjih, navrgel, da je pesimist glede možnosti pogajanja za boljše zavarovalniške pogoje v kmetijstvu: "Ko je bil kmet v neposrednem odnosu z zavarovalnico brez državnih subvencij za premije, je plačeval manj, od sofinanciranja premij pa so največ pridobile zavarovalniške hiše." Prepričan je tudi, da bi lahko več za kmete naredili kmetijska stroka in zbornica.
Obramba pred točo, subvencija za premije
Spomnimo, da je med poglavitnimi sklepi bila zahteva, da kmetijsko in okoljsko ministrstvo naročita primerjalne študije varovanja kmetijskih območij pred točo z letali in raketami, kot jih imajo v Avstriji in na Hrvaškem. Odločijo naj se, kak sistem bi bil najbolj učinkovit za slovenske kmetije in naselja. Zahtevali so tudi sprejetje interventnega zakona, ki bi opredelil končno višino škode in načine, kako jo povrniti prizadetim kmetijam, uveljavitev tako imenovanega ukrepa de minimis za najbolj prizadete kmetije, pa tudi dvig zavarovalnih premij države na v EU maksimalno dovoljeni nivo, 65 odstotkov, ter znižanje odbitnih franšiz pri zavarovanjih na največ 10 odstotkov. Ena od zahtev je bila tudi, da odkupovalci žit ne smejo izrabljati nesreč, saj so po oceni tukajšnjih kmetov pšenico, ki je bila požeta s prizadetih površin, avtomatično obravnavali kot krmno žito ne glede na dejanske odstotke vlage in torej zanjo tudi manj plačevali.
Škoda je ocenjena
Kot je na seji UO še povedal Rebernišek, je ocena škode v obdelavi, saj so jo strokovni delavci v ptujski kmetijski svetovalni službi pod vodstvom Petra Pribožiča sporočili na Upravo RS za zaščito in reševanje v predpisanem 60-dnevnem roku oziroma do 12.septembra. Zdaj čakajo na sklep vlade o končni škodi in tudi na njene ukrepe.
"Kot so nam zagotovili, se je vlada seznanila z informacijo o predhodni ocenitvi škode za neurja v času od 11. do 23. julija in z nekaterimi ukrepi, kot sta odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter uveljavljanje pravic do posebne pomoči za kmetijstvo v težavah. Gre za načelo de minimis, ki prizadetim kmetijam omogoča brezplačno pomoč iz instrumenta na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da kmetijskim pridelovalcem dodelijo podporo iz javnih sredstev. Pri delitvi pomoči de minimis je treba upoštevati pogoje, ki jih opredeli Evropska komisija v svojih uredbah in dovoljujejo do 25 tisoč evrov pomoči. Ena od pomoči je tudi znižanje zakupnine za zemljišča pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Ko bo končna ocena škode zaključena, je realno mogoče pomoči pričakovati v aprilu 2020," je napovedal Rebernišek.
Kmetje se z zahtevami za pomoč po neurjih počutijo vse bolj prepuščeni samim sebi
Naredili, kar so lahko
S hitrostjo izvajanja zahtevanih ukrepov na državni ravni ptujski kmetje niso zadovoljni, je poudaril predsednik UO ptujske območne izpostave KGZ Slovenije Milan Unuk. Ponovno je opozoril na sklep, ki je vezan na zavarovalnice in kmetijsko ministrstvo glede subvencioniranja premij: "Mi smo naredili, kar je v naši moči, zdaj so na potezi ministrstvo in zavarovalnice, da se dogovorijo o višini subvencij za premije in o omejitvi višine odbitnih franšiz." Še posebno so kmetje pesimistični glede zahteve, da odkupovalci žit ne bi izrabljali nesreče kmetov, kadar njihov pridelek tik pred žetvijo skoraj popolnoma uničijo neurja. Unuk: "V Avstriji se kaj takega pri odkupu žit ne počne, imajo drugačne parametre od naših. Tako so denimo pri nas pšenico, ki je imela desetodstotno vlago, ocenili kar avtomatično, kot da ima 14-odstotno, in jo zato tudi slabše plačali. Moramo si priznati, da je pogajalski položaj kmetov in naše zbornice nasproti mlinarjem in živilskopredelovalni industriji, ki znajo potegniti skupaj, zelo šibek. Zadruge in zbornica ter sindikat kmetov bi morali združiti moči in doseči kaj več, da nas ne bi tako izkoriščali. Pri nas je za slab kruh tako pač vedno kriva slaba pšenica, ne pa kaj drugega."
Rebernišek je prepričan, da sta ptujska območna enota KGZ in zavod naredila vse, kar je bilo v njuni moči: "Če ne bi bili dejavni, če ne bi težav predstavili kmetijski ministrici, ne bi prišlo do teh zahtev in zagotovo bi tudi manj dosegli. Naši predlogi bodo zagotovo vsaj delno upoštevani, nekaj pa jih mora, kot denimo zahteva o subvencioniranju premij, počakati na nove uredbe, nekatere pa kar na spremembo zakonodaje. Zagotovo je treba podpreti tudi zamisel o oblikovanju vzajemnega sklada za primer takih naravnih nesreč v kmetijstvu."
