V zgodovini Muzejskega društva Ptuj in mesta Ptuj ima Skrabar (1877–1938) izjemno pomembno mesto - bil je pravnik, varuh dediščine, raziskovalec, donator, muzealec, v letih od 1903 do 1938 je bil zaslužni član Muzejskega društva.
"Skrabar je med drugim sodeloval pri številnih največjih arheoloških izkopavanjih in tudi odkritjih na našem območju. Naj omenim le III. Mitrej. Predvsem pa želim izpostaviti dvoje: da je bil Skrabar zaslužen za preselitev ptujskega muzeja iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije v nove prostore v Dominikanskem samostanu, poleg tega pa je bil zaslužen tudi za novo notranjo ureditev arheološke zbirke vključno z lapidarijem, ki je bila takrat izpostavljena kot primer dobre prakse," je ob otvoritvi povedal direktor muzeja Aleksander Lorenčič.
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Zgodovinski arhiv na Ptuju – kulturne ustanove, ki so naslednice Muzejskega društva Ptuj, so skupaj s ptujsko občino v jubilejnem letu ptujskega muzeja na ta način realizirale predlog Muzejskega društva Ptuj iz leta 1939. Člani društva so namreč že leto po njegovi smrti na predlog takratnega ptujskega župana dr. Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a se zaradi druge svetovne vojne to ni zgodilo. Ptujski muzej je sicer tretja najstarejša tovrstna institucija pri nas - za ljubljanskim in celjskim muzejem. Portret Viktorja Skrabarja je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek, uveljavljen umetnik figuralne in portretne kiparske zvrsti. Spomenik z bronastim portretom so postavili v Sončnem parku, kjer že stojita javna bronasta spomenika častnima članoma društva dr. Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku.
Rojstni dan ptujskega muzeja so proslavili še s spominsko kuverto, pečatom na dan 3. avgusta 2023, in znamko. Kuverto so pripravili skupaj s Filatelističnim društvom Ptuj, ki pripravlja tudi filatelistično razstavo Ptujski grad in muzeji Ptuja na razglednicah. Na ogled je v Salonu umetnosti na Ptuju.
