Podeželski vili v Podlehniku vračajo sijaj

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
05.03.2021 06:10
Še letos bodo popravili pročelje s spomeniško zaščiteno zastekljeno verando in zasnovali načrte za obnovo. Uredili naj bi gostišče in turistične apartmaje
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekoč imenitna stavba sedeža Štajerske hranilnice v Halozah zadnje desetletje hitro propada. Foto: Darja LUKMAN ŽUNEC
Darja Lukman Žunec

Nekdanja stavba Štajerske hranilnice (tako imenovana Sparkasse) v Podlehniku, ki je imela v Halozah med obema svetovnima vojnama velika posestva, je bila izredno lepo urejena podeželska vila. Po drugi svetovni vojni je prešla v roke Kmetijskega kombinata Ptuj in skupaj z njegovo pripojitvijo še k Perutnini. Pred petimi leti jo je kupil haloški kmet Jožef Šmigoc, predsednik Haloške vinarske zadruge. V neposredni bližini vile ima sicer najete in deloma lastne hleve za govejo živino. ​Nekoč reprezentativni objekt je zob čas dodobra načel in porušil prepoznaven znak pročelja stavbe, velik zasteklen balkon ali verando, ki je tudi zaščitena kot stavbna dediščina.

Namesto stanovanj turizem

Kot pravi Šmigoc, se zdaj trudi, da bi vili, v kateri so bila ves čas po vojni stanovanja, ki so zdaj večinoma že prazna, povrnil nekdanji sijaj. Za obnovo zastekljene verande in deloma drugih delov stavbe je na zadnjem pozivu Lokalne akcijske skupine (LAS) za razvoj Haloz dobil nekaj čez 54 tisoč evrov.

Jožef Šmigoc Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica Pičerko Peklar

"V prvem koraku bomo obnovili poškodovano verando in jo vrnili v prvotno stanje. Šele potem se bomo lahko lotili prenove celotne stavbe," pove Šmigoc. Ocenjuje, da bi za temeljito prenovo celotne stavbe potrebovali milijon evrov in pol: "V stavbi ne bo stanovanj, saj jo bomo namenili gostinstvu in turizmu. Imamo dovolj ohišnice, da bomo lahko uredili parkirišče, v hiši pa bodo turistični apartmaji in gostinski lokal, za kar projektanti pravkar izdelujejo idejno zasnovo."

Zadovoljen je, da je na zadnjem pozivu LAS Haloze pridobili denar za obnovo verande. V sklopu tega projekta kot partner sodeluje tudi Društvo podeželskih žena Podlehnik, hkrati pa bodo obnovili še bližnje kužno znamenje.

​Ohranitev dediščine

"Društvo bo ponatisnilo svojo knjigo o haloški kulinariki, pri vsem skupaj torej gre za kombinacijo ohranjanja nesnovne in snovne kulturne dediščine," nam še pojasni Šmigoc.

Občina Podlehnik sicer ni partner pri projektu, vendar je podlehniški župan Sebastian Toplak vesel, da se je pri obnovi impozantnega objekta, ki vsem na očeh stoji ob glavni vpadnici v občinsko središče, končno nekaj premaknilo: "Dobro je, da so se našli partnerji s skupnim ciljem ohranjanja dediščine in da bodo oblikovali novo turistično ponudbo. Lepo bo, če bo ta veranda še letos dokončno obnovljena. Pomembno je, da se tukaj ne bi zaustavili in bi obnovo stavbe nadaljevali čim prej."

Čeprav ne bo imela vsebine kot nekoč, torej ne bo neposredno spodbujala zadružnega razvoja vinogradništva, bo njen novi namen prav tako obetaven. Župan se zaveda, da občini ob pomembni avtocestni povezavi manjka turistična ponudba: "V preteklosti smo že imeli motel in gostišče na Gorci. In nadejam se, da bo tudi omenjeni prenovljeni objekti odigral svojo vlogo in spodbudili še druge domačine k turističnim projektom."

Sicer so bili partnerji iz občine Podlehnik na zadnjem pozivu LAS Haloze uspešni tudi s projektom nakupa opreme za vinarsko zadrugo, tamkajšnje zelo dejavno turistično društvo pa je pridobilo denar za ureditev razstavnega prostora v Viničarskem muzeju na Gorci, ki ga bodo razširili in obnovili do letošnjega poletja. V novem delu bodo razstavi Vino v svili časa, ki so jo postavili že leta 2017, dodali kotiček, namenjen zlati trti, najstarejšemu vinu nekdanjega lastnika Orniga. Razstava na osnovi fotografij govori o najstarejšem slovenskem vinu, ki ima za Podlehničane prav poseben pomen. Zlato trto iz leta 1917 danes sicer hranijo v Ptujski kleti.

Zob časa je povsem uničil spomeniško zaščiteno zastekljeno verando. Foto: Darja LUKMAN ŽUNEC
Darja Lukman Žunec

Zdenka Golub, tajnica podlehniškega turističnega društva, dodaja, da bi moral vsak Slovenec doživeti prvinske lepote haloške pokrajine in toplino domačinov, odkriti naravne in kulturne znamenitosti sredi vinorodnih krajev, kjer nas jeseni razveseljujeta glas klopotca in smeh trgačev grozdja. Razvoju turizma je, kot še omeni župan Toplak, namenjen tudi projekt haloških občin Podlehnik, Zavrč in Majšperk, s katerim bodo pridobili električna in navadna kolesa za izposojo obiskovalcem.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta