Oljarna in mešalnica v Središču ob Dravi: Še vedno čakajo na boljšo letino bučnih semen

Oljarna in mešalnica krmil v Središču ob Dravi, ki sodi k podjetju Jeruzalem SAT, daje delo 22 redno zaposlenim in še nekaj občasnim sodelavcem. Ob tem ima številne pogodbene partnerje, kmete, od katerih odkupuje bučna semena, ječmen, krmno pšenico in koruzo. Njihovo število se sicer vsako leto nekoliko spreminja, a kar zadeva bučnice, imajo njihovi pogodbeniki te posajene na okoli 150 do 160 hektarjih. Ob tem nekaj ton bučnih semen odkupijo še od drugih strank in tako letno zberejo kakih 220 ton bučnega semena z območja Prekmurja in Prlekije. Nekaj pogodbenikov denimo bučno seme pri njih samo skladišči in si ga potem sproti jemljejo iz zalog za lastno bučno olje, ki pa jim ga stisnejo v oljarni.

Slabo vreme za buče

Letošnja letina bučnih semen je ponovno slabša zaradi vremenskih razmer in podobno ali še slabše je že nekaj zadnjih let.

"Srečujemo se z izredno neugodnimi vremenskimi pogoji, pridelki na hektar so manjši. Čakamo na dobro letino, ko bodo kmetje ponovno dobili več volje do same pridelave. Ta poljščina je namreč zelo občutljiva, ne mara hladnih pomladi in ne vlage, je bolj rastlina sonca in toplote. Škoduje ji hladna pomlad, saj slabše vznikne. Je pa boljše kot lani, vidimo, da so pridelki višji," pojasni direktorica oljarne Sonja Krabonja.

Kakih 75 odstotkov letošnjega pridelka bučnih semen imajo že v skladiščih, nekaj ton jih še pričakujejo. Vse do marca namreč kmetje še vozijo bučno seme v skladišče ali pa ga oljarna še sama kaj dokupi. Olje proizvajajo vse leto, saj je sezonsko zgolj spravilo bučnega semena. Največ bučnih semen odkupijo od kmetov z ormoško-ptujskega območja, imajo pa tudi nekaj zvestih kmetij s prekmurskega konca.

"Smo veseli tudi teh pomurskih, ki imajo celo večje površine, da njihovo seme pogodbeno prihaja k nam. Majhen del semen odkupimo še s hrvaškega območja, saj smo tik ob meji. Vendar teh semen ne moremo oziroma ne smemo uporabljati za naš paradni izdelek, olje z geografskim poreklom, temveč ga dodajmo v naše mešanice olja. Kupec na naših steklenicah vidi napis o slovenski surovini, ki jo predelujemo ločeno. Hrvaško bučno seme je sicer enake kakovosti kot naše, sadijo enake sorte, vendar ju zaradi zakonodaje ločimo po poreklu," pojasni direktorica.

Nerafinirano olje

Njihovi pogodbeniki dosegajo pet odstotkov višje cene od drugih, seme jim večinoma zagotavljajo že, ko sklepajo pogodbe, a si ga drugod lahko kupijo tudi sami. Letno proizvedejo od 90 do 100 tisoč litrov bučnega olja štajersko-prekmurskega porekla, ki je njihov paradni konj, medtem ko so mešana olja so v manjšini. "Bučno olje pridelamo po naravnem tradicionalnem postopku, po receptu naših prednikov. Stisnemo zelo kakovostno naravno nerafinirano bučno olje, ki je brez kakršnihkoli dodatkov. Uvršča se v najvišji kakovostni razred in med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke oziroma živila z geografsko označbo," je ponosna Krabonjeva. Oljarna je tudi članica združenja Gospodarsko-interesnega združenja Golica za štajersko-prekmursko bučno olje iz Slovenije. Pridobila je tudi certifikat evropske kakovosti. Bučnemu olju dodajajo denimo česen ali ptujski luk in imajo še butično proizvodnjo hladno stiskanih olj.​

Proizvodnjo so tehnološko posodobili že pred desetletjem, zadnje čase so uredili še degustacijsko dvorano in prodajalno s tudi drugimi lokalnimi pridelki in izdelki, ki sta pomembni za promocijo in vodene oglede oljarne.

Krmne mešanice in sušilnica

Sicer pa se ob oljarni ukvarjajo še s krmnimi mešanicami. "Pri naši mešalnici odkupujemo ječmen, krmno pšenico, torej tisto, ki ni primerna za kruh, in koruzo. Letos smo odkupili 2600 ton ječmena, 1500 ton krmne pšenice in koruze doslej sedem tisoč ton. Prevzeta žita skladiščimo tudi za stranke, ki lahko najamejo prostor in jim jih posušimo. Tako lahko vse leto prihajajo k nam po njih ali pa za njih naredimo mešanice. Opravljamo tudi storitveno sušenje. Iz odkupljenih žit potem sestavljamo krmne mešanice, največ za govedo, prašiče in manj za perutnino. V enem letu jih pripravimo približno 15 tisoč ton," pove Krabonjeva.

Oljarna je vključena v štiri večje projekte v okviru ormoške lokalne akcijske skupine, ki s pomočjo virov iz EU spodbujajo lokalno pridelavo in turistične programe. Krabonjeva: "Lokalno okolje je za nas pomembno, zato sodelujemo tako z ormoško lokalno akcijsko skupino in občino ter Turističnim društvom Središče ob Dravi in vse bolj tudi s turističnim območjem Jeruzalem Slovenija. Najdemo se v zgodbah z več partnerji in moram reči, da smo bili uspešni na vseh razpisih. Naredili smo prave zgodbe za nas in tudi za partnerje v projektih. Pravkar smo končali projekt Od polja do olja, opremili smo degustacijsko sobo za promocijo naše oljarne in celotnega območja. Vključili smo denimo tudi biokmetijo Pukšič, Vinarstvu Glavinič pa smo pomagali pri promociji vlaganj v apartmaje. Tako smo jih promovirali s skupnim izvajanjem pohodniških poti Po prleških poteh."

Letos so izpeljali že prve pohode. Pohodniki pričnejo pri njih, kjer jim ponudijo prleško južino, degustacijo olja in jedi iz bučnih semen ter ogled filma. Pot lahko nadaljujejo do zanimivih etnoloških zbirk v Košarkini hiši na Kogu in naprej do Jeruzalema.

"Moram reči, da je odziv obiskovalcev presenetljivo dober. Zdaj smo se s partnerji v projektu že dogovorili, da bomo na take pohode povabili tudi v prihodnjem letu," doda Krabonjeva.